 
Evropski strukturni skladi 2007 - 2013
JAVNI RAZPISI
4. april 2008
- Informativni dan 25.10. 2007: "Novosti in izzivi v programskem obdobju 2007-2013"
- Predstavitev strukturne politike v okviru usposabljanja odgovornih strokovnih delavcev za šport v lokalnih skupnostih (Postojna, 24.10. 2007 - 73 udeležencev ter Slovenj Gradec, 23.10. 2007 - 70 udeležencev) (pdf)
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (v nadaljevanju: EU) je država postala upravičena tudi do sredstev evropskih strukturnih skladov. Sredstva je v preteklem programskem obdobju 2004-2006 črpala na osnovi Enotnega programskega dokumenta (v nadaljevanju: EPD).
Za novo programsko obdobje 2007-2013 je Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS), skladno z normativnimi podlagami EU za izvajanje kohezijske politike EU, pripravila naslednje programske dokumente:
- Nacionalni strateški referenčni okvir (v nadaljevanju: NSRO), ki opredeljuje generalno strategijo RS za doseganje hitrejše konvergence in
- Operativne programe (v nadaljevanju: OP), ki so nastali na osnovi NSRO:
- OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju: OP RR),
- OP razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju: OP ESS) in
- OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju: OP ROPI).
OPji predstavljajo operativne dokumente, iz katerih neposredno izhajajo pravne obveznosti in pravice države članice. Na predlog države članice in po uskladitvi z Evropsko komisijo (v nadaljevanju: EK), EK sprejme odločbo, v okviru katere se tudi potrdijo sredstva in stopnja sofinanciranja na ravni razvojnih prioritet.
OPji imajo v obdobju 2007-2013 torej enako funkcijo kot EPD za obdobje 2004-2006.
Slovenija bo usmerila razpoložljiva sredstva Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju: ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR), Kohezijskega sklada (v nadaljevanju: KS), drugih finančnih virov in sredstva ustreznega lastnega sofinanciranja v gospodarsko konvergenco države na podlagi kriterijev trajnostnega razvoja, kjer gre prvenstveno za izboljšanje pogojev rasti in zaposlovanja z vlaganjem v fizične in človeške vire, inovacije v družbi znanja, zmožnost prilagajanja gospodarskim in socialnim spremembam, varovanje okolja ter učinkovitost upravljanja. Na ta način želi Slovenija prispevati k uresničitvi skupne dolgoročne vizije in ciljev razvoja Slovenije.
Za pravilno in učinkovito izpolnjevanje zahtev pravnega reda EU je potrebna jasna razmejitev nalog in odnosov med izvajalskimi institucijami. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Ur.l. RS št. 41/2007, z dne 11.05.2007) določa vloge udeležencev, vključenih v izvajanje kohezijske politike in njihove pristojnosti, odgovornosti ter naloge.
Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljevanju: MŠŠ) je neposredni proračunski uporabnik (NPU) v vlogi posredniškega telesa (PT). Pri svojem delu upošteva navodila Organa upravljanja (OU), Organa za potrjevanje (PO), revizijskega organa (RO) ter sklenjene sporazume in druge akte. Njegove pristojnosti, odgovornosti in naloge so opisane v 6. členu Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS št. 41/2007, z dne 11.05.2007). Del svojih nalog mu lahko v izvajanje prenese tudi OU. MŠŠ deluje v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki financirata vsebine OP ESS in OP RR.
Skupni cilj OP ESS je doseganje večje zaposlenosti, socialne vključenosti, višjega življenjskega standarda ljudi ter zmanjšanje regionalnih razlik, kar bo moč doseči s povečanim vlaganjem v ljudi, katerih človeški kapital bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti.
MŠŠ bo v okviru OP ESS v obdobju 2007-2013 usmerilo razpoložljiva sredstva v naslednje razvojne prioritete oziroma usmeritve:
- Razvojna prioriteta (RP) – »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«
- Prednostna usmeritev: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja
- Prednostna usmeritev: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju
- Razvojna prioriteta (RP) – Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti
- Prednostna usmeritev: Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja
Namen OP RR je podpirati tiste usmeritve, ki povečujejo konkurenčnost, gospodarsko in teritorialno kohezijo oziroma zmanjšujejo regionalne razlike, vse v skladu z načeli trajnostnega razvoja. OP RR spodbuja konkurenčnost gospodarstva in prispeva k višjim stopnjam gospodarske rasti, predvsem pa spodbuja hitrejši in učinkovitejši razvoj podjetništva ter malih in srednjih podjetij. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski, raziskovalno-razvojni, naravni in kulturni, okoljski ter človeški, prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti Slovenije in celotnega gospodarstva.
MŠŠ bo v okviru OP RR v obdobju 2007-2013 usmerilo razpoložljiva sredstva v naslednje razvojne prioritete oziroma usmeritve:
- Razvojna prioriteta (RP) – Gospodarsko-razvojna infrastruktura
- Prednostna usmeritev: Gospodarsko-razvojno-logistična središča (infrastrukturne platforme)
- Razvojna prioriteta (RP) – Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov
- Prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva
- Prednostna usmeritev: Športno-rekreacijska infrastruktura.
Vsem zainteresiranim za vsebine, ki jih v okviru pravic črpanja sredstev strukturnih skladov izvaja MŠŠ, priporočamo redno spremljanje spletnih strani »Javni razpisi«, saj bo MŠŠ večino vsebin izvajalo z instrumentom javni razpis za izbor operacij.
MŠŠ je iz naslova evropskih strukturnih skladov za navedene vsebine na razpolago (EU in SLO udeležba) 296.504.870 EUR (177.906.086 EUR iz ESS ter 118.598.784 EUR iz ESRR).
Obiskovalcem spletnih strani priporočamo, da za podrobnejše informacije glede izvajanja Kohezijske politike v Sloveniji in postopkov črpanja sredstev Strukturnih skladov obiščejo spletne strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (www.euskladi.si).
Vprašanja v povezavi s strukturnimi skladi na MŠŠ naslovite na elektronski naslov: dragana.vidovic(at)gov.si oz. tel.št. (01) 400 5449.
Evropski strukturni skladi 2004-2006
Strukturni skladi predstavljajo osrednji finančni instrument regionalne politike EU, s katero le-ta prispeva k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami znotraj enotnega evropskega trga ter vzpodbuja njihov uravnotežen in trajnostni razvoj. Za možne prejemnike sredstev pa se z dostopom do teh skladov odpira dodaten vir sofinanciranja projektov.
Preko Strukturnih skladov se financirajo programi socialnoekonomskega razvoja v državah članicah. Z vstopom v EU si je Slovenija zagotovila pravico do črpanja sredstev štirih strukturnih skladov EU. Ti so:
- Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR),
- Evropski socialni sklad (ESS),
- Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS),
- Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR).
Za pravilno in učinkovito izpolnjevanje zahtev pravnega reda Evropske unije je potrebna jasna razmejitev nalog in odnosov med izvajalskimi institucijami. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji določa pravice, obveznosti in naloge institucij, ki so vključene v izvajanje SS:
- Organ upravljanja (OU) je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) oziroma njena notranja organizacijska enota. Odgovoren je za upravljanje Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije za programsko obdobje 2004-2006 (v nadaljevanju EPD), učinkovito ter pravilno črpanje sredstev iz strukturnih skladov v okviru EPD.
- Posredniško telo (PT) je odgovorno za izvedbo posamezne prednostne naloge EPD. V skladu z usmeritvami organa upravljanja vodi medresorsko usklajevanje za izbor projektov EPD ali programov na nivoju pristojne prednostne naloge, ki je predmet sofinanciranja s strani posameznega strukturnega sklada. Pri tem mora zagotavljati skladnost s horizontalnimi prednostnimi nalogami EU, merljivost učinkov in doseganje zastavljenih ciljev (naloge PT so se s spremembami in dopolnitvami navedene Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji prenesle na OU).
- Nosilec proračunske postavke (NPP) je neposredni uporabnik državnega proračuna, ki ima v posebnem delu proračuna zagotovljena sredstva strukturne politike. Deluje v skladu z navodili OU, PO, PT ter v skladu s sklenjenimi sporazumi in drugimi akti. V postopkih načrtovanja in porabe sredstev so odgovorni za izvajanje ukrepov ali aktivnosti ter kontrolo izvajanja postopkov. Ministrstvo za šolstvo in šport ima status NPP.
- Končni upravičenec (KU) je neposredni ali posredni proračunski uporabnik v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki odobri državno pomoč ali izvede projekt. KU so organi, ki odobrijo pomoč posameznim prejemnikom. Ministrstvo za šolstvo in šport ima status KU.
- Končni prejemnik (KP) je prejemnik sredstev SS. Za posamezni ukrep so navedeni možni končni prejemniki sredstev oziroma izvajalci projektov, ki se sofinancirajo iz SS.
- Nadzorni odbor (NO) nadzira izvajanje programa EPD. NO zagotavlja učinkovitost in kvaliteto izvajanja pomoči. Njegovi člani so predstavniki Evropske Komisije, predstavniki ministrstev vključenih v izvajanje EPD RS 2004-2006, socialnih in ekonomskih partnerjev, regionalnih partnerjev in nevladnih organizacij.
Sredstva SS morajo biti porabljena v skladu s strateškimi cilji EPD, ustrezno zakonodajo in politiko EU. Pravna podlaga za sredstva ESRR/ESS/EKUJS/FIUR je Enotni programski dokument 2004-2006 za Republiko Slovenijo.
- Enotni programski dokument 2004-2006 (EPD) predstavlja akcijski načrt Republike Slovenije za obdobje 2004–2006, ki določa, kako bo Slovenija dosegala svoje strateške cilje in usmeritve. Gre za skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije, saj obe kot partnerici sodelujeta v njegovi izvedbi in financiranju.
- Programsko dopolnilo (PD) je izvedbeni dokument EPD, ki podrobneje opredeljuje elemente na ravni ukrepa za izvajanje prednostne nalog iz EPD. Ukrepi so konkretne aktivnosti, ki so jim namenjena sredstva SS in se izvajajo v obliki programov, javnih razpisov in javnih povabil. Sofinanciranje posameznih projektov iz SS je mogoče samo, če gre za upravičene izdatke upravičenih projektov in aktivnosti. Osnovna uredba, ki opredeljuje upravičenost izdatkov je Uredba Komisije (ES) št. 448/02 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru SS.
V skladu s splošno sprejetim pristopom, po katerem naj bo EPD osredotočen na omejen nabor prednostnih nalog in ukrepov ob upoštevanju meril za izbiro ukrepov in dejavnosti, bo pomoč EU usmerjena predvsem na naslednja štiri prednostna področja:
- Prednostna naloga št. 1: Spodbujanje podjetniškega sektorja in
konkurenčnosti,
- Prednostna naloga št. 2: Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje,
- Prednostna naloga št. 3: Prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in
ribištva,
- Prednostna naloga št. 4: Tehnična pomoč.
Prednostne naloge in ukrepe EPD je potrebno ovrednotiti tudi v povezavi s sprejetimi horizontalnimi strategijami, ki svoje cilje dosegajo v okviru celotnega programa. Ta področja so:
- Enake možnosti,
- Trajnostni razvoj,
- Informacijska družba.
Ministrstvo za šolstvo in šport in strukturni skladi
Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) deluje v okviru dveh skladov in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS).
MŠŠ v prvi prednostni nalogi, ki se izvaja v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), deluje v ukrepu 1.4. Gospodarska infrastruktura in javne storitve. Ukrep se osredotoča na javne naložbe, ki bodo omogočale javno infrastrukturo in z njo povezane storitve, potrebne za investiranje, prenos znanja in promocijo podjetništva. Gospodarska infrastruktura po tem ukrepu vključuje javno infrastrukturo, razvojno infrastrukturo in povezane javne storitve. MŠŠ v tem ukrepu sodeluje pri instrumentu 1.4.7. Širokopasovne komunikacijske povezave in 1.4.6. ter 1.4.10. Športno turistična infrastruktura. Skozi instrument širokopasovnih komunikacijskih povezav se bodo izvajali projekti za vzpostavitev infrastrukture širokopasovnih omrežij za povezovanje vzgojno izobraževalnih ustanov, raziskovalnih, visokošolskih zavodov, fakultet, akademij, visokih strokovnih šol, inštitutov, javnih zavodov, knjižnic, študentskih in dijaških domov, centrov odličnosti... (izvajanje instrumenta je ustavljeno). Skozi instrument športno turistična infrastruktura se bodo izvajali projekti, ki bodo prispevali k širjenju turistične ponudbe in s tem k ustvarjanju prihodkov in novih delovnih mest.
MŠŠ v drugi prednostni nalogi, ki se izvaja v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS), deluje v ukrepu 2.3. Vseživljenjsko učenje. Strateški cilj Slovenije je doseči uravnotežen ekonomski in socialni razvoj, kar zajema tudi razvoj človeških virov, trga dela in politik zaposlovanja ter spodbujanja socialnega vključevanja, in iz tega izhajajočo rast zaposlenosti in padec brezposelnosti ter rast socialne blaginje in kakovosti življenja prebivalstva. Prednostno nalogo določajo naslednji ključni cilji: vlaganje v znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje z namenom ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, boj proti brezposelnosti, spodbujanje socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami, vseživljenjsko učenje in razvoj spretnosti ter prilagodljivosti človeških virov in nadaljnje usposabljanje delavcev v perspektivnih sektorjih ter sektorjih, ki se prestrukturirajo. Aktivnosti bodo potekale v okviru štirih ukrepov, ki bodo financirani iz ESS in sicer:
- Razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela,
- Pospeševanje socialnega vključevanja,
- Vseživljenjsko učenje (MŠŠ je nosilno ministrstvo),
- Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti.
MŠŠ in ukrep Vseživljenjsko učenje
Slovenija je zavezana strateškim ciljem, ki si jih je zastavila Evropska skupnost na področju izobraževanja in usposabljanja do leta 2010. Navkljub razmeroma visokemu odstotku BDP za izobraževanje in široki mreži izobraževalnih institucij ter institucij za usposabljanje in visoki ravni izobrazbe mlajše populacije, primerjalni podatki za Slovenijo kažejo nizko stopnjo udeležbe odraslih v izobraževanju in usposabljanju, hkrati pa visok izobrazbeni primanjkljaj med pripadniki starejših generacij in nizko stopnjo funkcionalne pismenosti. Čeprav se je v zadnjem desetletju izobrazbeni kapital mlajših generacij precej povečal, je še vedno preveč mladih, ki jim ne uspe zaključiti šolanja in vstopijo na trg dela brez ustrezne poklicne izobrazbe. Poleg tega se sistem izobraževanja in usposabljanja ne odziva dovolj hitro na potrebe dela in življenja v ekonomskem in socialnem okolju, ki ga zaznamujejo hiter tehnološki razvoj, procesi evropskih integracij in procesi globalizacije. Razlogov za tako stanje je več, najpomembnejša sta izobraževalna politika pred letom 1990 in proces tranzicije. Šele v začetku devetdesetih letih je izobraževanje odraslih v Sloveniji dobilo enakovredno mesto v sistemu izobraževanja in je bila priznana potreba dodatnih vlaganj v vseživljenjsko učenje. Oblikovani so bili obsežen pravni okvir in strategije reforme sistema izobraževanja in usposabljanja, katere izvedba terja čas, zlasti glede kakovosti in učinkovitosti.
Pomanjkljivosti na področju razvoja človeških virov, povezane s počasnim prilagajanjem ponudbe izobraževanja in usposabljanja, bi lahko privedle do resnih težav v procesih ustvarjanja, prenosa in uporabe znanj pri krepitvi konkurenčnosti in krepitvi gospodarstva, pa tudi glede socialne kohezije Slovenije in njenih regij. Slovenija mora torej pospešiti posodabljanje programov izobraževanja in usposabljanja na način, ki bo nudil kakovostne individualizirane možnosti za osvajanje znanja, usposabljanje za delo, učenje za življenje ter vseživljenjsko učenje. Izvajanje koncepta vseživljenjskega učenja terja posodobitev izobraževalne infrastrukture in uvedbo novih pristopov pri poučevanju, učenju in svetovanju, pa tudi pri razvoju in nadgradnji programov. Vsak posameznik potrebuje osnovno znanje in spretnosti, vključno s poznavanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Pomena vseživljenjskega učenja za gospodarsko rast in konkurenčnost ter za dvig blaginje prebivalcev Slovenije se morajo zavedeti tako delavci kot delodajalci. Ukrep vseživljenjskega učenja bo spodbujal uresničevanje strateških usmeritev in smernic na področju izobraževanja v povezavi s prednostnimi nalogami gospodarskega in socialnega razvoja ter razvoja zaposlovanja na nacionalni in lokalni ravni.
Aktivnosti bodo usmerjene v vzpostavljanje potrebnih sistemov in struktur namenjenih izboljšanju izvajanja programov izobraževanja in usposabljanja, zlasti informacijsko podprtih oblik in metod učenja; prispevale bodo k lažjemu prehajanju med izobraževanjem in delom ter se osredotočale na potrjevanje neformalno in formalno pridobljenega znanja ter na izboljšanje fleksibilnosti in odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na spremembe zahtev na trgu dela in zahtev posameznikov. Tako MŠŠ izvaja sledeče aktivnosti:
- Izobraževanje izobraževalcev
- Izobraževanje izobraževalcev v RO,
- Usposabljanje strokovnih delavcev v športu,
- Posodabljanje in razvijanje programov izobraževanja in usposabljanja v poklicnem in terciarnem izobraževanju,
- Razvijanje in širjenje mreže z IKT podprtih lokalnih/regionalnih svetovalnih centrov in centrov za poklicno svetovanje,
- Širjenje sistema zagotavljanja kakovosti,
- Zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja pri odraslih in izobraževanje ter usposabljanje osipnikov.
|
