Slovenija v Evropski uniji
Članstvo v Evropski uniji je za državljane Slovenije eden pomembnih temeljev lastne državnosti, saj je bilo predvideno že v osnovnih izhodiščih oblikovanja lastne države pred malo manj kakor dvema desetletjema. Pripadnost evropskim povezavam smo državljanke in državljani Slovenije prepričljivo potrdili na referendumu dobro leto pred razširitvijo Unije z desetimi novimi članicami maja 2004, a tudi po včlanitvi jo jasno izpričujemo, kakor kažejo meritve Evrobarometra. Javno mnenje podpira tudi usmeritev, da se je o Evropski uniji treba učiti v šoli in razen na Finskem to izobraževanje v nobeni članici ne uživa tako velikega zaupanja prebivalstva kakor prav v Sloveniji. Tako visoko zaupanje želimo obdržati in trdno smo prepričani, da ga najlažje upravičimo v sodelovanju z drugimi državami članicami, s sodelovanjem v programih Skupnosti in z učinkovito uporabo instrumentov, s katerimi uresničujemo lastne razvojne usmeritve in udejanjamo dogovorjene skupne politike. Svojo zavezanost skupnim ciljem želimo dokazati tudi s polletnim predsedovanjem Svetu Evropske unije in njegovim delovnim telesom ter z odgovornim opravljanjem drugih nalog predsedujoče države.
Za eno najnovejših, najmlajših in najmanjših članic Unije je prevzem odgovornosti za vodenje tako zapletene organizacije, oblikovane v polstoletnem razvoju, nedvomno velikanski izziv. A z lastnimi nespornimi dosežki in dosedanjim uspešnim opravljanjem odgovornih nalog je Slovenija dokazala, da je vredna zaupanja mednarodne skupnosti. Tudi v Ministrstvu za šolstvo in šport smo načrtovanju nalog v zadnjih dveh letih namenjali veliko pozornosti in se za njihovo izpolnitev temeljito usposabljali. Z enako zavzetostjo si bomo zdaj vsi skupaj prizadevali, da bi načrtovano delo opravili kar najbolj brezhibno, pri tem pa se zanašamo na vašo podporo in sodelovanje. Zanemarili ne bomo niti skrbi za to, da bi se obiskovalci v Sloveniji med njenim predsedovanjem Svetu Evropske unije tako dobro počutili, da bi v našo malo, a raznovrstno deželo ponovno prihajali enako radi, kakor se vanjo radi vračamo mi, ki smo tu doma.
dr. Milan Zver
minister za šolstvo in šport
PREDSEDOVANJE SVETU – IZZIV IN PRILOŽNOSTI
1. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
2. MLADINA
3. ŠPORT
1. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Na področju izobraževanja in usposabljanja smo si zastavili program, ki sicer večinoma izhaja iz podedovanega in temelji na skupnih programih načrtovane dejavnosti Komisije in Sveta, med svojimi prednostnimi nalogami pa želimo dati prednost obravnavi strateško pomembnih dokumentov in sklepov. Želimo, da bi z njimi odpirali nove poti razvoju tega področja v zadnjem obdobju uresničevanja Podrobnega delovnega programa izobraževanja in usposabljanja do leta 2010, napovedovali ustvarjanje nove vizije za obdobje po letu 2010 in tvorno prispevali k pripravi novega cikla lizbonske strategije.
Med nalogami predsedstva želimo kot prednostne poudariti zlasti:
- krepitev vloge izobraževanja in usposabljanja v družbi in prenovljeni lizbonski strategiji;
- spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v povezavi s posodobitvijo šol;
- spodbujanje medkulturnega dialoga in večjezičnosti.
Prva prednostna naloga nas bo vodila pri sprejemanju skupnega vmesnega poročila Sveta in Komisije o uresničevanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 in o doseganju dogovorjenih ciljnih vrednosti na podlagi tega programa. V predlogu ključnih sporočil Evropskemu svetu za spomladansko zasedanje marca se bomo zavzemali za večjo vidnost izobraževanja in usposabljanja v trikotniku znanja in vseživljenjskega učenja kot ključnega gibala lizbonske strategije. Pri tem bomo poudarjali odgovornost sistemov izobraževanja in usposabljanja za odkrivanje in razvoj ustvarjalne in inovativne zmožnosti vseh državljanov, posebno generacij, od katerih bo v prihodnjih desetletjih odvisna konkurenčnost Evrope v globalnem gospodarstvu in blaginja njenih prebivalcev.
Vprašanjema, katere so zmožnosti in veščine, ki omogočajo ustvarjalnost in inovativnost, ter kaj bi bilo treba ukreniti, da bi jih šole lahko ustrezno razvijale, želimo nameniti osrednjo pozornost v programu predsedovanja. Da bi šole te cilje lahko uresničile, bodo morale nedvomno same postati ustvarjalnejše in pri udejanjanju svojega poslanstva inovativnejše. Odgovore na vprašanji, kako je mogoče spodbujati razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti ter kako bi se morali šolski sistemi prilagoditi tej nalogi, bomo poskušali najti na osrednji konferenci, ki jo predsedstvo pripravlja v sodelovanju z Evropsko komisijo v začetku aprila 2008 v Sloveniji. O tej temi bodo razpravljali tudi ministri na majskem zasedanju Sveta in sprejeli sklepe o nadaljnjem delu. Njen pomen bo podkrepil še predlog odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o letu 2009 kot letu ustvarjalnosti in inovativnosti v izobraževanju in kulturi, ki naj bi ga Komisija predložila v uskladitev in sprejetje pod slovenskim predsedstvom.
Za Slovenijo kot eno najmanjših članic Evropske unije je posebno pomembno ohranjanje in spodbujanje kulturne raznovrstnosti Evrope ter bogastva jezikov, v katerih se sporazumevajo njeni državljani. Ministri bodo o pomenu jezikovne pestrosti in učenju jezikov razpravljali na neformalni konferenci 15. februarja, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Komisijo. Konferenci bosta sopredsedovala minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in komisar za večjezičnost Leonardo Orban. Na osnovi predhodnega gradiva, nasvetov skupine intelektualcev, ki jo je imenoval komisar Orban, in naše razprave bo Komisija pripravila svoje sporočilo o večjezičnosti in ga objavila septembra 2008, že pod francoskim predsedstvom. Širše o vprašanjih večjezičnosti in spodbujanju medkulturnega dialoga bodo imeli ministri priložnost razpravljati na neformalni konferenci junija 2008 v Oslu. Slovensko predsedstvo jo pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje in raziskovalno dejavnost Kraljevine Norveške.
Z vključevanjem predstavnikov držav Zahodnega Balkana v obe omenjeni konferenci in druge neformalne dogodke v Sloveniji želimo prispevati tudi k uresničevanju ene od splošnih prednostnih nalog predsedovanja Republike Slovenije pri širitvi in medkulturnem dialogu, opredeljene z osemnajstmesečnim programom predsedovanja tria Nemčija-Slovenija-Portugalska.
Ustrezne pozornosti bo deležno tudi uresničevanje Kobenhavenske deklaracije. V sodelovanju z Evropskim parlamentom bomo začeli postopek sprejemanja priporočil o evropskem kreditnem sistemu ter zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Prizadevali si bomo, da bi majskemu zasedanju Sveta lahko predložili v potrditev splošni pristop, ki bi bil dobra podlaga za nadaljnje usklajevanje stališč z Evropskim parlamentom in sprejetje političnega dogovora na prvi obravnavi pod francoskim predsedovanjem.
Spremljanje in spodbujanje nadaljnjega dela v okviru kobenhavenskega procesa je pomembna naloga generalnih direktorjev za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Ti se bodo v Sloveniji sestali na začetku marca in se pri delu osredotočili na vprašanje, kako lahko izobraževalni sistemi spodbujajo inovativnost in ustvarjalnost delovne sile ter kako pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju preseči domnevno nasprotujoča si trenda učinkovitosti in enakosti. Pri tem se bodo dotaknili še drugih vprašanj, ki zadevajo vlogo poklicnega izobraževanja in usposabljanja v globalnem gospodarstvu.
Prednostne naloge pri širitvi in sodelovanju s sosednjimi državami uresničujemo tudi z zagotavljanjem pravne podlage za nadaljnje uspešno delovanje Evropske fundacije za usposabljanje v Torinu. Splošni pristop glede posodabljanja njenega ustanovitvenega akta bo Odbor za izobraževanje predložil Svetu v potrditev najpozneje na majskem zasedanju in upamo, da bomo s pristojnim parlamentarnim odborom že med našim predsedovanjem dosegli tolikšno soglasje, da bi bilo sprejetje akta mogoče pred koncem francoskega predsedovanja Svetu.
Ne nazadnje želimo doseči napredek tudi pri doseganju ciljev glede izobraževanja odraslih, tako pa omogočiti uresničevanje pomembnih prednostnih nalog pri odpravljanju neskladja med prihodnjimi potrebami evropskega gospodarstva in zmožnostmi, ki so na trgu dela na razpolago danes. Svetu Evropske unije v sestavi ministrov za izobraževanje bomo predložili v obravnavo in sprejetje predlog sklepov o izvajanju akcijskega načrta za izobraževanje odraslih, ki ga je Komisija pripravila na podlagi predhodnega sporočila o učenju odraslih Za učenje ni nikoli prepozno, pri tem pa upoštevali tudi potrebe posameznikov in družbe v spopadanju s težavami starajoče se družbe.
2. MLADINA
Mladi so demografski segment z veliko gospodarsko in družbeno zmogljivostjo, zato bo imela pomembno vlogo med našim predsedovanjem tudi evropska mladinska politika.
Med obnavljajočimi vsebinami, ki so neposredno povezane z mladimi, kakršna je vključenost mladih v družbo, mladinska avtonomija, neformalno učenje ali vseživljenjsko učenje in dejavno državljanstvo, slovensko predsedovanje ne bo obšlo podedovanega programa. Še več, naše prednostne naloge in cilji med šestmesečnim predsedovanjem temeljijo na skupnem programu tria predsedstev Nemčije, Portugalske in Slovenije s poudarkom na socialnem in poklicnem vključevanju mladih.
Naša prva naloga na tem področju je okrepitev mladinske razsežnosti v lizbonski strategiji. V procesu vmesnega pregleda združenih smernic namerava slovensko predsedstvo pripraviti dogovor o ključnih sporočilih za spomladansko zasedanje Evropskega sveta, hkrati pa opozoriti zlasti na izboljšanje ukrepov za socialno in poklicno vključevanje mladih ter na vidnost mladinskih zadev v državnih reformnih programih.
Evropsko leto medkulturnega dialoga se bo usmerilo predvsem na mlade. Medkulturni dialog, ki ga lahko opišemo kot proces z odprto in spoštljivo izmenjavo mnenj med posamezniki in skupinami iz različnih etničnih, kulturnih, verskih in jezikovnih skupin, pomaga pri razumevanju celovitosti in prepletenosti današnjega sveta. Zato je pomembno zlasti, da mlade spodbujamo k učenju o drugih kulturah doma ali po svetu, kar bo velik prispevek k večji strpnosti in medsebojnemu razumevanju. Ministri bomo o tem razpravljali na februarskem Svetu, mnenju mladih o medkulturnem dialogu pa bomo prisluhnili na mednarodnem mladinskem srečanju, ki ga pripravljamo aprila v Sloveniji.
Sprejetje resolucije Sveta o udeležbi mladih z manj priložnostmi v družbi bo prispevek, ki ga bo Slovenija oblikovala za nov okvir evropske mladinske politike. Spodbujanje udeležbe vseh mladih in njihovega dejavnega državljanstva je že od sprejetja bele knjige pomembna naloga mladinske politike. Vendar pa je za zagotavljanje njihovih enakih možnosti pomembno oblikovati dodatne ukrepe, ki bodo omogočali razvoj individualnih zmožnosti mladih z manj priložnostmi ter pripomogli k premagovanju predsodkov in stereotipov v družbi, ki vodijo k socialni izključenosti posameznikov.
Naloga med slovenskim predsedovanjem je tudi končna presoja programa Mladina, pomembnega instrumenta EU za spodbujanje pretoka in sodelovanja mladih. Sprejetje končnega evalvacijskega poročila in diskusija, ki mu bo sledila, je lahko pomemben prispevek za razvoj ali učinkovitejše izvajanje programa Mladi v akciji.
Slovenija želi tudi poglobiti razpravo o prihodnosti evropske mladinske politike, ki se je na podlagi pobude Evropske komisije začela med avstrijskim in nadaljevala med finskim predsedovanjem. Tudi trio predsedstev si je zadal za cilj ugotoviti, kako se obstoječi okvir za evropsko sodelovanje na mladinskem področju lahko okrepi, zlasti glede vprašanj, povezanih z Evropskim paktom za mlade in povečanjem razsežnosti mladinske politike na vsa področja, ki se tičejo mladih.
Med slovenskim predsedovanjem bomo v Sloveniji organizirali dva dogodka. Mladinski dogodek je srečanje 150 mladih iz vseh držav članic Evropske unije in Efte, treh držav kandidatk za vstop v EU in držav Zahodnega Balkana. Je priložnost, da skupaj z mladinskimi organizacijami in mladimi poiščemo načine za doseganje njihove dejavnejše udeležbe v razpravah in procesih sprejemanja odločitev, posebno pa bomo poudarili pomembnost dodatnega spodbujanja udeležbe mladih z manj priložnostmi v družbi ter spodbujanja medkulturnega dialoga in medkulturnega učenja, kot tudi vrednot, kakršne so medsebojno spoštovanje, raznovrstnost, enakopravnost, človeško dostojanstvo in solidarnost.
Vzporedno z mladinskim dogodkom Urad Republike Slovenije za mladino pripravlja srečanje generalnih direktorjev, ki so v državah članicah odgovorni za izvajanje mladinske politike. Namenjeno je razpravi o srednjeročni in dolgoročni prihodnosti mladinske politike ter izmenjavi dobrih praks med državami. Vzporednost dogodkov ni naključna, med mladimi in nacionalnimi oblastmi želimo namreč spodbuditi tudi strukturni dialog.
3. ŠPORT
Slovenija si je skozi desetletja tudi s športom ustvarjala priznanje in svoje mesto tako v družini evropskih držav kakor v mednarodni skupnosti. V naši državi ima šport posebno pomembno vlogo in mesto v družbi ter je tesno povezan z izobraževalnim sistemom, zdravjem, kulturo, znanostjo itd.
Šport je bil prvič uspešno vključen v 18-mesečni program predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije, ki so ga sprejele 30. oktobra 2006 (Šport je v III. delu, poglavje: Socialna politika, zdravje in potrošniki, str. 35) in kot rezultat podpisa bele knjige o športu, ki jo je 11. julija 2007 podpisal predsednik Evropske komisije g. Jose Manuel Durao Baroso in Komisiji predstavlja vir za delovanje na področju športa v EU, predvsem s treh glavnih vidikov:
družbene vloge, ki jo ima šport (šport pomeni družbeni razvoj, šport kot orodje za izobraževanje, šport kot orodje za integracijo, za socialno kohezijo, šport in zdravje, šport in trajnostni razvoj, poklicna usposobljenost in usposabljanje v športu, boj proti nasilju in uporabi nedovoljenih poživil v športu itd.);
gospodarskega vpliva športa (skupni satelitski račun za šport, namenjen statističnemu vrednotenju vpliva športa na gospodarstvo in njegovega prispevka k BDP v državah članicah EU, profesionalni in ljubiteljski šport, javno ali splošno zanimanje za šport, financiranje športa z izkupičkom od iger na srečo itd.);
evropskega modela športa (odprtost tekmovalnih sistemov, demokratično in transparentno upravljanje, vodenje in ravnanje v športu, piramidna struktura z napredovanjem in nazadovanjem, klubi na osnovni ravni in zvezna struktura itd.).
V zvezi z belo knjigo o športu so velika pričakovanja ne samo v EU temveč v vseh državah članicah EU in civilnem športnem gibanju po vsej Evropi. In to je tudi glavni razlog in glavni cilj, da se Republika Slovenija intenzivno vključuje v uresničevanje priporočil bele knjige, ki jih kot del bele knjige posreduje akcijski načrt “Pierre de Coubertin”.
Slovenija bo zato med predsedovanjem organizirala dva večja dogodka : neformalno srečanje športnih direktorjev od 4. do 5. februarja na Brdu pri Kranju in neformalno srečanje ministrov za šport od 16. do 17. marca 2008 na Brdu pri Kranju v času finala svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih v Planici (2008). Hkrati želimo organizirati srečanje nacionalnih olimpijskih odborov 27-ih držav članic kot krovnih civilnih športnih organizacij, ko bi lahko sprejeli skupno izjavo o tradicionalnih vrednotah, položaju in pomenu športa v Evropski uniji.
Ob upoštevanju prednostnih nalog v zadnjih nekaj letih, ki so prehajale iz predsedovanja v predsedovanje in novih pomembnih vprašanj, ki so se jim pridružila v zadnjem letu in so povezana zlasti z zadevami iz bele knjige o športu, je Slovenija med svojim predsedovanjem pripravljena nadaljevati delo na naslednjih pomembnih področjih: Zdravje in šport z možno pobudo za pripravo evropskih smernic za vseživljenjsko telesno aktivnost, gospodarski vpliv športa s prednostnim ciljem pripraviti skupne evropske statistične standarde, katerih rezultat bi bil evropski satelitski račun za šport, da bi vzpostavili enoten pristop k merjenju gospodarskega pomena športa v EU, profitne in neprofitne športne organizacije s prostovoljnim vodenjem na področju športa, povezanim s splošnim javnim interesom, ki postaja bistveni element razvoja športa v EU, boj proti uporabi nedovoljenih poživil v športu, pri čemer je osnovni namen, da se med državami EU vzpostavi mreža za boj proti uporabi nedovoljenih poživil s ponovno vključitvijo Evropske komisije in na področju poklicne usposobljenosti in usposabljanja v športu z namenom, da to področje približamo standardom skupnega evropskega kvalifikacijskega okvira – EQF.
Vendar pa je poleg zgoraj navedenih tem Slovenija še posebej zainteresirana za naslednje teme, ki se zastavljajo v zadnjem času, in jih ima namen podrobneje obdelati: dejavna udeležba pri oblikovanju delovne skupine za uresničevanje priporočil bele knjige o športu, pri čemer je glavna naloga, da pripravi konkretne prednostne naloge ukrepanja na področju športa s poznejšo platformo za pripravo posebnega športnega programa Evropske komisije, ki bi mu lahko pozneje sledila dodelitev potrebnih finančnih sredstev v proračunu ES, dejavna vloga pri postavitvi skupne športno informacijske mreže EU in intenzivno vključevanje v proces integracije s pomočjo športa, ki je tesno povezano z evropskim letom medkulturnega dialoga.
Iskreno upamo, da bomo sposobni izvesti predvideni program predvsem v korist razvoja športa in podporne vloge, ki jo ima v družbi, še zlasti v tem trenutku, ko je šport pridobil vidno in odmevno mesto na političnem prizorišču EU.
Prepričani smo, da svoj cilj lahko dosežemo ob pomoči in sodelovanju vseh zainteresiranih na športnem področju v Evropi.
|
