Začetek in konec študijskega leta traja od 1. oktobra do 30. septembra. Študentovo delo v posameznem študijskem letu traja od 37 do 42 tednov po 40 ur na teden (redni študij). Za izredni študij se, če narava študija to omogoča, študentovo delo v posameznem študijskem letu lahko razporedi na daljši čas, vendar ne več kot v študijsko leto in pol.
Študijsko leto ima najmanj 34 tednov organiziranega izobraževalnega dela:
- predavanja in vaje,
- praktično izobraževanje,
- strokovne ekskurzije.
Na teden je lahko predavanj in vaj najmanj 20 in največ 40 ur.
Razporeditev izobraževanja, izobraževanja proste dneve, trajanje in razporeditev počitnic za študente, razporeditev letnega dopusta in strokovnega izpopolnjevanja za strokovne delavce določi direktor oziroma ravnatelj v skladu s koledarjem, ki ga sprejme minister.
Praktično usposabljanje lahko poteka čez vse leto ali pa strnjeno ob koncu vsakega študijskega leta.
Za izredne študente se lahko predavanja, seminarji in vaje organizacijsko in časovno prilagodijo.
Ocenjevanje znanja
Študentovo delo se ocenjuje z izpiti, seminarskimi nalogami, vajami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi nalogami, nastopi ali kako drugače, če je tako določeno s študijskim programom. Pripraviti mora tudi poročilo o praktičnem izobraževanju. Lestvica ocen sega od 1 do 10, pri čemer je 10 najvišja ocena, 6 pa najnižja še pozitivna. Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in ustnega zagovora. Ko študent opravi vse obveznosti, dobi diplomo, ki je javna listina.
Način in postopek ocenjevanja znanja, izpitni red, javne listine ter vodenje evidenc in dokumentacije v višjih strokovnih šolah ureja Pravilnik o ocenjevanju znanja, javnih listinah in vodenju evidenc v višjih strokovnih šolah ; v študijskih programih pa so natančno določeni pogoji za napredovanje in dokončanje študija.
Po prenovi študijskih programov se bodo vse študentove obveznosti ovrednotile s kreditnimi točkami.
Praktično izobraževanje
Študent, šola in delodajalec sklenejo tripartitno pogodbo o praktičnem izobraževanju, v kateri se določijo študentove pravice in odgovornosti ter naloge in odgovornosti šole in delodajalca. Po zakonu podrobne pogoje za prostor, opremo in mentorje, ki jih mora izpolniti delodajalec, določi pristojna zbornica.
Pravice in dolžnosti
Pravice in dolžnosti študentov, status in prenehanje statusa študenta, organiziranost in odgovornost študentov opredeljuje VII. poglavje zakona. Tudi za višje strokovno izobraževanje zakon vpeljuje pojem redni in izredni študij.
Naštete so posebne pravice študentov, ki se vzporedno izobražujejo ali so perspektivni oziroma vrhunski športniki ali se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju (Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti).
Pomembno je, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega zavarovanja ter drugih ugodnosti in pravic (npr.: prehrana, prevozi, štipendiranje…) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na zavodih za zaposlovanje.
Pravice in ugodnosti iz statusa lahko uveljavljajo največ tri leta.
Zakon daje tudi možnost za dejavnejše sodelovanje študentov na šolah in zunaj njih, s katerim lahko pripomorejo k nadaljnjemu razvoju višjega strokovnega izobraževanja.
Študenti lahko na šolah organizirajo študentski svet, ki mora biti sestavljen iz študentov prvega in drugega letnika tako, da so v njem zastopani redni kakor tudi izredni študentje. Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, mnenje o kandidatu za direktorja oziroma ravnatelja in o kandidatih za vnovično imenovanje v naziv predavatelja višje šole, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov v sodelovanju s skupnostjo študentov.
Študentski sveti se lahko povežejo v skupnost študentov, ki je reprezentativen organ študentov na ravni države.
Obvezno članstvo študentov je tudi v organih šole (svetih šole, strateških svetih, komisijah za spremljanje in ugotavljanje kakovosti ipd.) ter drugih (komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov pri strokovnem svetu).
| Predavatelji in drugi strokovni delavci in sodelavci |
Strokovni delavci v višjih strokovnih šolah so predavatelji, inštruktorji in knjižničarji, strokovni sodelavci pa laboranti. Izobrazbo, ki jo morajo imeti, predpiše minister s pravilnikom.
Predavatelj mora biti imenovan v naziv, imeti mora ustrezno univerzitetno izobrazbo, pedagoško-andragoško izobrazbo, tri leta ustreznih delovnih izkušenj in vidne dosežke na svojem strokovnem področju.
Inštruktor mora imeti ustrezno visokošolsko izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo.
Knjižničar mora imeti ustrezno visokošolsko izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo.
Laborant mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo.
Imenovanje predavateljev
Naziv predavatelj višje šole podeli kandidatu, ki izpolnjuje predpisane pogoje o izobrazbi, delovnih izkušnjah in vidnih dosežkih na strokovnem področju, predavateljski zbor ustrezne višje strokovne šole, po imenovanju si mora pridobiti soglasje Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. To se razlikuje od prejšnje ureditve, saj vnaprejšnje soglasje strokovnega sveta ni krepilo odgovornosti višje šole za svoje predavatelje. Nova rešitev predvideva torej naknadno soglasje strokovnega sveta, ko predavateljski zbor že ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za imenovanje.
Če predavateljski zbor še ni konstituiran ali je treba imenovati predavatelje za študijski program, ki ga šola na novo uvaja, naziv podeli strokovni svet. Ta pripravlja tudi merila za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole.
- z ustreznimi delovnimi izkušnjami pri izobraževalnem delu, pri pripravi študijskih programov, pisanju učbenikov, recenziranju učbenikov, z mentorskim delom za dijake, vajence ali študente, z organiziranjem izobraževalne dejavnosti za podjetja, s strokovnim ali raziskovalnim delom na področju vzgoje in izobraževanja,
- z delovnimi izkušnjami na ustreznem strokovnem področju, podiplomskim izobraževanjem, objavljenimi strokovnimi članki, patenti ali pri vodenju oziroma sodelovanju v zahtevnih projektih ali z ustreznimi kvalifikacijami, ki jih dokazuje z javnoveljavnimi listinami.
Strokovni svet lahko določi največje število različnih predmetov, za katere je imenovan predavatelj višje strokovne šole.
Pri vnovičnem imenovanju predavatelja mora kandidat dokazati tudi pedagoške dosežke, povezane z delom na višji strokovni šoli oziroma na visokošolskem zavodu.
V postopku vnovičnega imenovanja predavatelja šole si mora predavateljski zbor pridobiti mnenje študentov. Način oblikovanja mnenja določi predavateljski zbor.
Za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti višjega strokovnega izobraževanja je pristojen Svet za evalvacijo visokega šolstva oz. javna Agencija za visoko šolstvo, torej ista organa kot za visokošolsko izobraževanje. Agencijo in svet, njuno sestavo ter naloge v zvezi s spremljanjem, ugotavljanjem in zagotavljanjem kakovosti ureja visokošolska zakonodaja (Zakon o visokem šolstvu, Ur. l. RS, št. 100/2004 – prečiščeno besedilo).
Po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju pa mora imeti višja šola komisijo za spremljanje in ugotavljanje kakovosti, ki svoje naloge opravlja v skladu z dosedanjimi strokovnimi stališči, prevladujočimi v Evropski uniji, da je najbolje sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti opreti na samoevalvacijo in jo na ravni države koordinirati v posebnem organu.
- ustvarja razmere za kakovostno delo na šoli ter vzpostavlja mehanizme za sprotno spremljanje in ocenjevanje kakovosti ter učinkovitosti dela z določitvijo metod vrednotenja, subjektov evalvacije, z izbiro evalvacijskih inštrumentov in meril in določitvijo njene vsebine,
- spremlja zaposlitvene možnosti diplomantov in na podlagi odziva delodajalcev oblikuje predloge izboljšav,
- opravi primerjanje z drugimi šolami doma in v tujini, sodeluje s Svetom za evalvacijo visokega šolstva in pripravlja poročila o evalvaciji za obravnavo na tem svetu ter v komisiji za akreditacijo višješolskih študijskih programov
|
