Na kratko o pomenu in razvoju višjega strokovnega izobraževanja
Višje strokovno izobraževanje dopolnjuje oziroma zaokroža ponudbo v terciarnem izobraževanju, postalo je njegov nepogrešljivi del. Čedalje pogosteje se tudi v Evropi poudarja nujnost takega izobraževanja, imenuje se tertiary short cycle education oziroma sub-degree level ali short cycle level (krajše terciarno izobraževanje oziroma kratki terciarni programi). V obsežni primerjalni študiji, ki jo je za konferenco ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, v Berlinu leta 2003 pripravilo Združenje EURASHE – The European Association of Institutions in Higher Education, je prikazano tudi višje strokovno izobraževanje v Sloveniji. Združenje v študiji opozarja, da je v Evropi v kratko terciarno izobraževanje vpisanih 2,5 milijona študentov, kar nikakor ne sme biti prezrto, če hočemo postati najbolj dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu (strateški cilj, ki ga je marca leta 2000 določil Evropski svet v Lizboni). Ugotavlja, da je to izobraževanje prepoznano kot vitalen del visokošolskega in da pomembno pripomore k razvoju vseživljenjskega izobraževanja. Prav zato priporoča, naj bo kratko terciarno izobraževanje upoštevano v bolonjskem procesu, naj bo vzpostavljen most med njim in stopenjskim (visokošolskim) študijem. Seveda je treba za to razvijati kreditni sistem, prilogo k diplomi, akreditacijo programov in sistem kakovosti.
V Sloveniji je bil višješolski študij temeljito prenovljen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, saj z uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu ob koncu leta 1993 ta študij na visokošolskih zavodih ni bil več mogoč. Leta 1996 so bili sprejeti prvi novi, evropsko primerljivi dveletni višješolski študijski programi, nastali iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. Podlago za ustanovitev višjih strokovnih šol in sprejemanje študijskih programov sta omogočila tega leta sprejeta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Temeljni predpisi o višjem strokovnem izobraževanju
Zakon o višjem strokovnem izobraževanju
Ob takem razvoju višješolskega izobraževanja doma inv Evropi se je pokazalo, da je treba spremeniti višješolsko zakonodajo in predpise. Pomanjkljivosti so bile predvsem pri zakonskih določbah glede statusa tako javnih kot zasebnih višjih šol, zagotavljanja kakovosti v njih in nadzora nad njihovim delovanjem, kadrovskih pogojev, položaja študentov in uresničevanja njihovih pravic iz statusa… Navsezadnje pa zakonodaja ni zagotavljala uresničevanja ciljev, opredeljenih z Bolonjsko in Kobenhavensko deklaracijo. Za Slovenijo je namreč podpis deklaracije o Evropskem visokošolskem prostoru v Bologni junija 1999 pomenil potrebo po prepoznavnejši umestitvi višjega strokovnega izobraževanja v terciarno oziroma ureditev položaja višjih šol in vpeljavo instrumentov, kot so kreditni sistem študija, priloga k diplomi ter zagotavljanje in spremljanje kakovosti.
Zakon o višjem strokovnem izobraževanju je bil sprejet avgusta 2004. V njem je upoštevana struktura terciarnega izobraževanja oz. njegova ureditev v drugih državah Evropske unije, še posebej t. i. kratki 2-letni programi. Poklicni standardi, ki so podlaga za nastanek študijskih programov, morajo biti primerljivi zaradi prostega pretoka oseb in priznavanja poklicnih kvalifikacij v državah EU. To je še posebej pomembno zato, ker si Evropa čedalje intenzivneje prizadeva za prepoznaven, pregleden in primerljiv izobraževalni sistem, ki pa mora biti hkrati tudi čimbolj kakovosten.
- razvoj višjega strokovnega izobraževanja kot krajšega terciarnega izobraževanja in njegovo mednarodna primerljivost – prenovo v skladu z Bolonjsko (pdf) in Kobenhavensko deklaracijo;
- vzpostavitev kreditnega sistema študija;
- izdajanje priloge k diplomi, tudi v tujem jeziku;
- strokovno avtonomijo višjih šol in hkrati uveljavljanje kakovosti in strokovnih standardov pri študijskem delu;
- uveljavljanje socialnega partnerstva pri načrtovanju in izvajanju višješolskega študija;
- okrepitev strokovnosti odločanja o študijskih programih v pristojnem strokovnem svetu;
- krepitev položaja študentov pri sprejemanju odločitev v organih na ravni šole in na ravni države;
- vzpostavitev enotnega sistema za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti višješolskega študija kot dela terciarnega izobraževanja.
Skupnost višjih strokovnih šol
Novost v zakonu je tudi določba, po kateri je omogočeno združevanje šol v Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije. Skupnost višjih strokovnih šol je leta 2006 pridobila soglasje Vlade Republike Slovenije.
Skupnost ima pomembne naloge zlasti pri medsebojnem sodelovanju šol, sodelovanju s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov, ministrstvi, visokošolskimi zavodi ter z mednarodnimi združenji.
Najpomembnejše je sodelovanje pri:
- opravljanju razvojnih nalog v višješolskem izobraževanju,
- pripravi in izvajanju študijskih programov,
- uvajanju in spremljanju kakovosti dela,
- razvoju in uvajanju novih oblik in metod dela s študenti,
- uvajanju interdisciplinarnega študija,
- spremljanju mednarodnih razvojnih usmeritev na področju višješolskega strokovnega izobraževanja,
- načrtovanju in izvajanju strokovnega izpopolnjevanja,
- pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja,
- pripravi izhodišč in prenove višješolskih študijskih programov,
- pripravi in uvajanju skupnih kriterijev za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja študentov,
- oblikovanju meril za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
- oblikovanju zakonodaje in predpisov, ki urejajo višješolsko izobraževanje,
- oblikovanju mreže šol,
- vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema,
- vzpostavitvi skupne baze publikacij šol,
- z delodajalci zaradi praktičnega izobraževanja in posodobitve programov glede na potrebe gospodarstva.
- Akt o ustanovitvi Skupnosti višjih strokovnih šol RS (pdf)
- Seznam višjih strokovnih šol, ustanoviteljic Skupnosti višjih strokovnih šol RS (doc)
- Osnovni podatki (doc)
- Pristopna izjava (doc)
- Program dela za leto 2007 (doc)
|
