Svet Evrope je skupaj z Evropsko unijo leto 2001 proglasil za Evropsko leto jezikov. Jezikovne spretnosti so pomembne za medsebojno razumevanje, strpnost, stabilnost demokracije, zaposlovanje in mobilnost.

Cilji

• Pospeševati in uveljavljati evropsko jezikovno raznolikost in bogastvo kulturne dediščine posameznih jezikovnih okolij .
• Spodbujati vseživljenjsko učenje jezikov .
• Spodbujati in uveljavljati večjezičnost državljanov Evrope .
• S pomočjo znanja jezikov uveljavljati skupne elemente evropskega državljanstva .
• Ustvariti možnosti za učenje več jezikov za vse državljane Evrope .

Evropsko leto jezikov je bila tudi priložnost za promocijo slovenskega jezika na mednarodni ravni. Temeljni poudarki so bili:

• jezikovna in kulturna raznolikost Slovenije ter pokrajin čez mejo ,
• prizadevanja za kakovostnejši pouk jezikov v šolah ,
• učenje jezikov je ponujeno vsem .

Sodelovali so posamezniki, vrtci, snovne in srednje šole, visoke šole in fakultete, avodi in strokovni inštituti, judske univerze, mladinske in študentske organizacije, društva učiteljev jezikov, strokovna združenja, jezikovni strokovnjaki in študentje jezikov, učitelji jezikov, asebne jezikovne šole za otroke in odrasle in drugi.

Kaj se je dogajalo v Evropskem letu jezikov?

• Uvodna konferenca v Sloveniji, v Portorožu, 24. januarja 2001
• Evropska uvodna konferenca v Lundu na Švedskem
• Evropski teden jezikov za odrasle od 5. do 11. maja 2001
• Evropski dan jezikov 26. septembra 2001
• jezikovni festivali in razstave
• tekmovanja in nagrade, povezane z jeziki
• jezikovni tabori
• odprte ure učenja jezikov za starše in strokovno javnost
• dnevi ali tedni učenja jezikov
• lokalne, nacionalne in mednarodne konference o jezikovnih politikah
• uvajanje sredstev Sveta Evrope za pospeševanje jezikovnega izobraževanja in jezikovne raznolikosti (Skupni evropski
• okviri učenja in poučevanja jezikov ter Evropska jezikovna mapa)
• dejavnosti za pospeševanje Evropske listine za regionalne in manjšinske jezike
• sklepna konferenca leta jezikov v Belgiji

Kako je bilo organizirano leto jezikov?

Svet Evrope in Evropska unija sta pri pripravi Evropskega leta jezikov 2001 sodelovala med sabo in z nacionalnimi koordinatorji. Aktivno je sodeloval tudi Unesco.

Vsaka država je oblikovala nacionalno koordinacijsko skupino, odgovorno za organizacijo na nacionalni in regionalni ravni. Nacionalni koordinator skrbi za povezavo s Svetom Evrope in Evropsko komisijo za tiste države, ki so hkrati članice EU.

Nacionalni odbor za pripravo Evropskega leta jezikov

Nacionalni koordinator: Zdravka Godunc, Ministrtsvo za šolstvo in šport

Člani: doc. dr. Marko Stabej, prof. dr. Albina Nečak Luk, doc. dr. Lucija Čok, prof. dr. Meta Grosman, Herta Orešič, Slavko Deržek, Branka Petek, Jelka Arh, Eva Jurman, mag. Melita Kukovec, Milena Ivšek, Nada Holc in Vineta Eržen.

Temeljni dokumenti, poročila, dejavnosti v sklopu programa, naslovi za stik in splošne informacije bodo na voljo na tudi na spletni strani Sveta Evrope: http://www.coe.fr/lang.

Kaj je bilo evropsko leto jezikov 2001?

Evropa, bogastvo jezikov. Jeziki odpirajo vrata.

Katere so najpomembnejše misli, ki se skrivajo za Evropskim letom?

Jezikovne spretnosti dajejo ljudem nove možnosti.

Ljudi in njihovo kulturo lahko bolj cenite,če razumete njihov jezik.

Vsakdo se lahko nauči govoriti ali razumeti nov jezik. Za to ni nikoli niti prepozno niti prezgodaj. Učenje jezikov je proces, ki traja vse življenje.

Evropsko leto velja za vse jezike, ki se uporabljajo v Evropi. Vsak od njih je bistven del evropske kulturne dediščine in njene prihodnosti.

Cilji Evropskega leta so v celoti navedeni v sklepu Evropske unije in uradnih dokumentih Sveta Evrope; dosegljivi so po internetu (ustrezni naslovi so navedeni v nadaljevanju).

Katere prednosti prinaša učenje jezikov?

Ljudje, ki govorijo več jezikov, lahko izrabijo vse prednosti življenja v sodobni Evropi.

Jezikovne spretnosti lahko ljudem pomagajo, da uživajo na potovanjih in si poiščejo prijatelje.

Znanje jezikov lahko pomeni boljšo priložnost za zaposlitev. Za opravljanje mnogih poklicev je pogoj, v mnogih drugih lahko pomeni hitrejše napredovanje in večje zaslužke.

Jezikovne spretnosti so pogosto nujne za sodelovanje v regionalnih, nacionalnih in evropskih demokratičnih procesih.

Državljani Evropske unije imajo pravico bivati in se zaposliti v katerikoli državi članici. To pravico je dosti laže izrabiti, če govorite jezik države ali pokrajine, kamor se želite preseliti.

Kaj se je dogajalo v evropskem letu?

Dejavnosti Evropskega leta jezikov so v usmerjene predvsem v seznanjanje ljudi z jeziki in načinom njihovega učenja.

Celotno obdobje od jeseni 2000 do konca leta 2001

• aktivnosti srednjih in osnovnih šol ter zavodov
• vseevropsko načrtno informativno gibanje,tudi razne publikacije, gradivo za tisk ter radijske in televizijske hiše, podpora slavnih oseb in razširjanje vrste promocijskih izdelkov
• široka paleta nacionalnih, regionalnih in lokalnih razstav in prireditev
• vseevropska tekmovanja

Od 18. do 20. februarja 2001

evropska uvodna prireditev v Lundu na Švedskem z internetno in satelitsko povezavo z drugimi sodelujočimi državami,

Od 5. do 11. maja 2001

Teden odraslih udeležencev jezikovnega izobraževanja (Vodnik za odrasle, ki se učijo tujih jezikov)

26. september 2001

Evropski dan jezikov

December 2001

evropska sklepna prireditev v Belgiji.

Kdo je lahko sodeloval in kako?

V Evropskem letu jezikov 2001 so lahko sodelovali vsi.

Kako:

• Prvi in najboljši način je, da so se začeli učiti nov tuj jezik ali zboljševali že pridobljeno znanje.
• Sodelovali pri prireditvah in dejavnostih v svoji državi ali regiji.
• Se povezali z drugimi ljudmi v vašem okolju ali v drugih državah in organizirali svoje dejavnosti.
• Se pridružili interaktivnim jezikovnim vajam, igram in klepetu po internetnih straneh.
• Se udeležili posebnih tekmovanj, ki so bila  organizirana.
• Učitelji jezikov so uporabili Evropsko leto pri motiviranju svojih učencev ter pri seznanjanju ljudi s svojim delom in pomenom učenja jezikov. Spoznajo lahko tudi delo drugih na tem področju.
• Novinarji ter radijski in televizijski poročevalci so poročali o dejavnostih v Evropskem letu in pripomogli k temu, da se o njih začne razpravljati.

Kdo so nacionalni koordinatorji in kaj počnejo?

Vse sodelujoče države so izbrale nacionalne koordinatorje. Ti so organizirali njihovo sodelovanje v Evropskem letu.

Nacionalna telesa so med drugim:

• tesno sodelovala s Svetom Evrope in Evropsko komisijo,
• informirala javnost in odgovarjajo na poizvedbe,
• organizirala prireditve in dejavnosti na nacionalni in regionalni ravni,
• spodbujala nacionalna javna občila, da poročajo o Evropskem letu.

Poleg tega so nacionalna telesa in države članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora sprejemale vloge za sofinanciranje in o njih poročale Evropski komisiji.

Koristni naslovi

Posebna stran Evropskega leta jezikov 2001 na internetu

European Commission

Directorate-General for Education and Culture

Language Policy Unit (C5)

Rue de la Loi 200, Office B-7, O6/37

B-1049 Brussels

e-pošta: info-2001(at)cec.eu.int

telefon: + 32 2 299 4335

telefaks + 32 2 299 6321

spletna stran: http://europa.eu.int/comm/dgs/education_culture/index_en.htm

Council of Europe

Modern Languages Division

Directorate of School, Out-of-School and Higher Education

F-67006 STRASBOURG Cedex

e-pošta: decs-lang(at)coe.int

telefon +33 3 88 41 32 48

telefaks +33 3 88 41 27 06 / +33 3 88 41 27 88

spletna stran: http://culture.coe.int/AEL2001EYL

Kako se učimo tujih jezikov

Za učenje jezikov nismo nikoli niti prestari niti premladi. Učenje novega jezika je vedno izziv, toda če se ga lotimo prav, nam bo v užitek in nam bo dajalo občutek izrednega zadovoljstva. Obvladali bomo praktično spretnost, ki lahko poveča naše poznavanje drugih kultur, zboljša naše možnosti za zaposlitev in obogati potovanja.

Med Evropskim letom jezikov 2001 sta Evropska komisija in Svet Evrope objavila Vodnik za udeležence jezikovnega izobraževanja (Guide for Language Learners). Vsebuje celo vrsto praktičnih nasvetov o tem, kako odkrijemo metode in tečaje, ki so za nas najprimernejši in najbolj koristni, da bi se jezika naučili kar najhitreje in najbolje.

Za pokušino nekaj temeljnih poudarkov:

Načini učenja

Jezika se lahko naučimo na različne načine, naštevamo jih le nekaj:

• Tečaji za samouke.Ti so lahko sestavljeni iz zgoščenk, video trakov, kaset, pa tudi učbenikov in vaj. Učimo se sami in sproti preverjamo in ocenjujemo svoj napredek. V knjigarnah in knjižnicah lahko dobimo tečaje za večino jezikov.
• Televizija in radio. Mnogo postaj ponuja jezikovne tečaje po televiziji in radiu.
• Iščite po internetu.Vse več spletnih strani na internetu ponuja pouk tujih jezikov, mnogokrat z zvokom in s slikami.
• Učite se z učiteljem. Skoraj povsod po Evropi ponujajo jezikovne tečaje za odrasle; izvajajo jih javne in zasebne ustanove. Pouk je pogosto zvečer. Pri tem načinu učenja imate prijatelje, ki vas spodbujajo, in učitelja, ki vas vodi.
• Učite se v službi. Vse več delodajalcev spoznava, da je znanje tujih jezikov bistveno za uspeh njihovega podjetja. Mnoga podjetja ponujajo brezplačne tečaje jezikov ali jih sofinancirajo, oziroma omogočajo njihov obisk med delovnim časom.
• Tečaji v tujini. Mnoge jezikovne šole in kulturne ustanove izvajajo tečaje v državah, kjer govorijo jezik, ki se ga učite.

Seveda lahko nekatere ali vse te metode prepletate ali uporabljate različne metode ob različnem času; to je odvisno od vašega načina učenja in predvsem od tega

• kje živite (npr. ali so kje v bližini jezikovni tečaji),
• koliko časa imate,
• kateri jeziki vas zanimajo in
• zakaj se nekega jezika želite naučiti.

Nasveti

Naštejmo nekaj stvari, ki jih kaže upoštevati.

Za učenje jezika sta najpomembnejša:

• radovednost:če vas zanimajo jeziki z materinščino vred, boste uspešni pri njihovem učenju;
• želja po sporazumevanju: ni pomembno, če ne morete razumeti vsake besede, ki jo slišite ali preberete, ali če vaša slovnica ni popolna. Pomembno je, da razumete bistvo tega, kar želijo ljudje povedati, in da oni razumejo vas.

Naj vas ne skrbi, če se še nikoli prej niste učili tujega jezika. Vsakdo se lahko nauči jezika. Če pa ste se že učili kak tuj jezik, ste gotovo spoznali nekaj tehnik, ki jih lahko uporabite pri učenju novega. Znanje latinščine ali stare grščine, čeprav omejeno, vam je prav tako lahko v pomoč.

Hitrost učenja je odvisna od vas samih, vendar pomaga, če si za učenje vsak dan ali vsak teden rezerviramo določen čas. Pri 2 do 4 urah učenja na teden lahko hitro in precej napredujemo.

Vendar je pomembna potrpežljivost. Nekatere stvari si lahko zapomnimo mimogrede, vendar pa se jezika ne moremo naučiti v nekaj tednih, ne glede na to, kaj zatrjujejo nekatere reklame.

Nadzorujte svoj napredek. Danes že mnogi tečaji vsebujejo teste, ki nam pomagajo, da spremljamo, česa smo se naučili in čemu je treba nameniti posebno pozornost.

Uporabljajte vire okoli vas. Veliko stvari lahko naredite, da izboljšate znanje, ki ste si ga pridobili na tečaju, na primer branje časopisov, poslušanje tujih radijskih postaj ali gledanje filmov v izvirnem jeziku.

Ne bojte se preskusiti svojega znanja novega jezika. Morda boste imeli priložnost srečati se in spregovoriti s tujci v jeziku, ki se ga učite, ali si dopisovati po pošti ali elektronski pošti z nekom iz tujine.

Premislite, ali lahko obiščete državo, v kateri govorijo jezik, ki se ga učite, pa čeprav le za nekaj dni. Ko ste tam, izrabite za vajo vsako priložnost, ki se vam ponudi.

Najpomembnejši nasvet : vsak se uči drugače, zato preskusite različne načine in ugotovite, kateri je za vas najboljši.

Veliko užitka pri učenju!

Svet Evrope in učenje jezikov

Kaj je Svet Evrope?

Svet Evrope je politična organizacija, ki jo je 5. maja 1949 ustanovilo deset evropskih držav, da bi pospeševale večjo enotnost med njegovimi članicami. Sedaj ima 41 držav članic iz vse Evrope, njegov sedež pa je v Strasbourgu v Franciji .

Temeljni cilj organizacije je utrjevati demokracijo, človekove pravice in spoštovati zakone ter oblikovati skupna stališča o političnih, družbenih, kulturnih in pravnih izzivih v državah članicah. Po letu 1989 je sprejela med svoje člane večino držav srednje in vzhodne Evrope; pomaga jim pri njihovih naporih pri izvajanju in učvrstitvi političnih, zakonodajnih in upravnih reform.

Glavna spletna stran Sveta Evrope: www.coe.int

Zakaj se Svet Evrope ukvarja z učenjem jezikov?

Politika Sveta Evrope je, da svojim državam članicam pomaga oblikovati ukrepe in ti naj posamezniku omogočijo, da si razvije sposobnost za sporazumevanje v več jezikih. Sposobnost sporazumevanja v dveh jezikih ali več, čeprav skromna, omogoča osebno mobilnost, zaposlovanje, izobraževanje in dostop do informacij.

Učenje jezikov pomaga tudi pri razvijanju strpnosti in razumevanja med ljudmi iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij. Zato bi vsak moral imeti možnost za učenje jezikov.

Kako Svet Evrope spodbuja učenje jezikov?

Svet Evrope pomaga državam članicam pri izvajanju novih jezikovnih programov ter spodbuja inovacije pri poučevanju jezikov in izobraževanju učiteljev. Njegove dejavnosti na tem področju usklajujeta dve komplementarni telesi: Sekcija za moderne jezike (Modern Languages Division - MLD) v Strasbourgu in Evropski center za moderne jezike (European Centre for Modern Languages - ECML) v Gradcu v Avstriji.

Projekti, ki jih koordinira Sekcija za moderne jezike v Strasbourgu, združujejo načrtovalce politike in specialiste iz 47 evropskih držav (ter Kanade), ki so sprejele Evropsko kulturno konvencijo. Izmenjujejo si izkušnje in znanje ter izvajajo skupne aktivnosti na konferencah, seminarjih, v raziskovalnih projektih, z objavljanjem in po mrežah strokovnjakov.

Dejavnost Sveta Evrope je pomembno vplivala na način poučevanja jezikov po vsej Evropi, čeprav je bil ta vpliv morda posreden. Če ste se na primer učili jezika v šoli ali na tečajih za odrasle, je zelo verjetno, da so se učbeniki zanj in izpiti opirali na dejavnosti Sveta ali so te vsaj vplivale nanje.

Vsakdanje potrebe udeležencev izobraževanja po sporazumevanju

Eden od najpomembnejših dosežkov Sveta Evrope v zadnjih dveh desetletjih je bil razvoj in promocija bolj praktične in motivacijske metode poučevanja jezikov, ob upoštevanju dejanskih komunikacijskih potreb udeležencev izobraževanja. Rezultati njegovega pionirskega dela pri razvijanju komunikacijske metode, usmerjene v udeležence izobraževanja, so sedaj splošno uveljavljeni po vsej Evropi in tudi drugje.

"Skupni evropski okviri učenja in poučevanja jezikov" (Common European Framework of Reference for Languages: learning, teaching, assessment)

Svet Evrope je razvil evropski sistem za opisovanje ravni sposobnosti sporazumevanja, in sicer tako imenovane "Skupne evropske okvire učenja in poučevanja jezikov" (Common European Framework of Reference for Languages: learning, teaching, assessment). Avtorji tečajev, izobraževalci učiteljev in izpitna telesa jih na široko uporabljajo kot podlago za načrtovanje, učenje in podeljevanje spričeval.

Spletna stran Sekcije za moderne jezike: http://culture.coe.int/lang

Evropska jezikovna mapa (European Language Portfolio)

Svet Evrope je pred kratkim oblikoval Evropsko jezikovno mapo, s katero lahko udeleženci jezikovnega izobraževanja vseh starosti in iz vseh okolij kjerkoli v Evropi vodijo evidenco o svojih jezikovnih spretnostih in pomembnih kulturnih izkušnjah kakršnekoli vrste v veljavnem dokumentu.

Mapa je osebni dokument, spravljen pri udeležencu izobraževanja, ki ga sproti ažurira. Sestavljajo ga trije deli:

• jezikovna izkaznica kot del, v katerega se na mednarodno priznan način vpisujejo (formalne in neformalne) jezikovne kvalifikacije in spretnosti,
• jezikovni in kulturni življenjepis kot del, v katerem lahko udeleženci izobraževanja v čim več jezikih opišejo svoje znanje jezikov in učne izkušnje,
• zbirnik, ki vsebuje primere udeleženčevega lastnega dela.

Z mapo želimo motivirati ljudi za učenje jezikov v formalnem izobraževanju in zunaj njega, poleg tega pa bo pripomogla k mobilnosti v Evropi, saj bo razumljiv zapis posameznikovih jezikovnih spretnosti. Z njo lahko podkrepimo svojo vlogo za zaposlitev, vpis v izobraževalne ustanove itd. Mapa bo uvedena v Evropskem letu jezikov 2001. Več informacij o njej bo na spletni strani, ki je v pripravi. Če pa že prej potrebujete več informacij, si oglejte spletno stran Sekcije za moderne jezike:

http://culture.coe.int/lang ali

http://culture.coe.int/AEL2001EYL

Usposabljanje, povezovanje v mreže in inovacije

Ker je izredno pomembno zagotavljati kakovost pri izobraževanju učiteljev in razvijanju inovativnih metod za učenje jezikov, je Svet Evrope svoje dejavnosti razširil in ustanovil Evropski center za moderne jezike v Gradcu v Avstriji.

Osnovni namen Centra je pospeševati dobro prakso pri poučevanju in učenju jezikov ter zagotavljati podporo za mreže in raziskovalne projekte za tiste, ki aktivno sodelujejo pri razvijanju učenja jezikov v državah članicah. Center je prizorišče, kjer se srečujejo strokovnjaki za poučevanje jezikov, izobraževalci učiteljev, pisci učbenikov in drugi strokovnjaki za moderne jezike.

Od njegove ustanovitve leta 1994 se je v Center včlanilo 28 držav. Organiziral je več kot 70 delavnic za strokovnjake za učenje jezikov. Njegovo članstvo in program se povečujeta vsako leto. Prav zdaj se obravnavajo teme, kot so: izobraževanje učiteljev, uporaba komunikacijskih in informacijske tehnologije, čezmejno sodelovanje pri učenju jezikov, avtonomija udeležencev izobraževanja, zgodnje učenje jezikov ter oblikovanje učbenikov.

Spletna stran ECML: http://culture.coe.int/ecml

Manjšinski jeziki

Svet Evrope pripisuje precejšnjo pozornost pospeševanju jezikovne raznolikosti v Evropi in je pomagal državam članicam pri pospeševanju učenja skoraj 30 nacionalnih in regionalnih jezikov. Poleg tega je sprejel Evropsko listino za regionalne ali manjšinske jezike (European Charter for Regional or Minority Languages), da bi jih zavaroval in podprl kot nujno potreben pojav naše jezikovne in kulturne dediščine.

Naslov za stik za Evropsko jezikovno mapo in Evropsko leto jezikov 2001

Modern Languages Division,

Directorate of School, Out-of-School and Higher Education,

Council of Europe,

F-67075 Strasbourg Cedex

Telefon ++33 3 88 41 32 48

Telefaks ++33 3 88 41 27 06

e-pošta: decs-lang(at)coe.int

spletna stran: http://culture.coe.int/AEL2001EYL

Naslov za stik za izobraževanje učiteljev, mreže in raziskave (Evropski center za moderne jezike v Gradcu)

European Centre for Modern Languages,

4 Nikolaiplatz,

A-8020 Graz

Telefon ++43 316 32 35 54

Telefaks ++43 316 32 35 54 4

e-pošta: ecml(at)via.at

spletan stran www.ecml.at

www.culture.coe.int/ecml

Evropsko leto jezikov

Evropska komisija v Evropskem letu jezikov organizira obsežnejšo študijo o jezikih v državah članicah EU, odnosu ljudi do jezikov in učenju jezikov. Narejena bo tudi posebna študija o učenju jezikov v evropskih izobraževalnih sistemih; zajemala bo nekatere prihodnje in sedanje države članice EU. Ugotovitve obeh študij naj bi bile objavljene na spletni strani Evropskega leta jezikov v začetku leta 2001.

Skoraj polovica Evrope je večjezične.

44 odstotkov evropskih državljanov lahko sodeluje v pogovoru v jeziku, ki ni njihova materinščina.

V Luksemburgu skoraj vsakdo govori drugi jezik dovolj dobro, da se v njem pogovarja.

To velja tudi za več kot 8 od 10 oseb, ki živijo na Nizozemskem, Danskem in Švedskem.

Najmanj verjetno je, da tuji jezik govorijo prebivalci Združenega kraljestva, Irske in Portugalske, saj jih le manj kot tretjina zatrjuje, da so tega sposobni.

Med ljudmi z različno izobrazbo so velike razlike v jezikovnih spretnostih.

Jeziki in izobraževalni sistemi

Poučevanje jezikov v osnovnih šolah je čedalje bolj razširjeno. V šolskem letu 1991/92 se je več kot 20 odstotkov osnovnošolcev učilo tuji jezik le v štirih državah (Danska, Nizozemska, Portugalska in belgijska Flandrija).

Najnovejše številke kažejo, da se sedaj na Danskem, Nizozemskem, v belgijski Flandriji, Grčiji, Španiji, Avstriji, Finski in Švedski uči tuji jezik več kot 33 odstotkov osnovnošolcev.

Učenje jezikov med obveznim izobraževanjem je na splošno bolj razširjeno kot prej: v Danski, Grčiji, Španiji, Italiji, Nizozemski, Portugalski in Združenem kraljestvu je učenje tujega jezika obvezno dalj časa, kot je bilo pred desetimi leti.

Na Irskem, v Italiji in Grčiji se ponavadi poučuje samo en tuji jezik, drugje pa se učijo dveh ali treh jezikov ali imajo vsaj možnost za to.

Za učence in dijake stare od 12 do 18 let je celotno število ur, namenjenih učenju jezikov, od ene do šestih ur na teden.

Jeziki, ki se poučujejo največ

Angleščina je na splošno prvi tuji jezik v izobraževanju v vseh državah članicah EU (razen v angleško govorečih), francoščina pa skoraj vedno drugi. V celoti se 89 odstotkov učencev uči angleščino, 32 odstotkov se jih uči francoščino, 18 odstotkov nemščino in 8 odstotkov španščino.

Dejavnosti Evropske unije pri pospeševanju učenja jezikov

Sposobnost govorjenja tujih jezikov je odločilna za raznoliko in cvetočo Evropo. V mnogih državah je za večino ljudi povsem običajno, da lahko uporabljajo vsaj tri jezike. Ti ljudje se laže selijo iz države v državo zaradi izobraževanja in iz poklicnih ali drugih razlogov. Njihove spretnosti so privlačne za delodajalce. Imajo dobre možnosti, da izrabijo prednosti evropskega državljanstva in enotnega trga, zlasti pa pravico bivati in opravljanja poklica kjerkoli v Evropski uniji.

Evropska komisija želi, da bi imeli v Evropi vsi take možnosti. V svoji beli knjigi "Poučevanje in učenje: v učečo se družbo" iz leta 1995 je sklenila pomagati vsem državljanom EU, da si bodo pridobili znanje vsaj treh evropskih jezikov, in sicer njihovega maternega jezika in še dveh drugih.

Zato se Evropska unija loteva široke palete dejavnosti za pospeševanje učenja jezikov, ki jim bo Evropsko leto jezikov 2001 dalo še večji poudarek.

O podrobnostih katerekoli v nadaljevanju opisane dejavnosti se, prosimo, najprej pozanimajte na spletni stran Evropske komisije za jezike, na posamičnih internetnih naslovih, navedenih v nadaljevanju, ali pokličite linijo za telefonsko pomoč Komisije 0800 681591 (UK) ali 1 800 553188 (Irska). Lahko tudi pišete na naslov: European Commission, Rue de la Loi/Wetstraat 200, B-1049 Brussels, Belgija.

Socrates

Eden temeljnih ciljev programa Socrates, evropskega programa za izobraževanje, je izboljšati znanje evropskih jezikov. Z 1.850 milijonov sredstev bo program od leta 2000 do 2006 dopolnjeval svoje pretekle uspehe. V prvem obdobju programa od leta 1995 do 1999 je

• skoraj 500.000 študentov obiskovalo univerze v tujini,
• 10.000 šol sodelovalo v evropskih partnerstvih,
• tisoče ustanov sodelovalo v večnacionalnih projektih za pospeševanje in zboljševanje poučevanja in učenja jezikov.

Jeziki so zajeti v vseh osmih delih programa Socrates, še posebej pa so jezikom namenjene naslednje dejavnosti:

Lingua: poučevanje in učenje jezikov

• projekti, kampanje, seminarji, mreže in objave za motiviranje ljudi pri učenju jezikov, boljše možnosti za jezikovni pouk in pomoč tistim, ki odločajo o politiki izobraževanja, pri opredeljevanju najboljše prakse,
• večnacionalni projekti za razvijanje orodja za učenje jezikov in preverjanje znanja ter boljše informiranje javnosti o uveljavljenih metodah in gradivu ;

Comenius: šolsko izobraževanje

• partnerstva in izmenjave med šolami, v katerih skupine mladih iz različnih držav sodelujejo pri projektu in tako zboljšujejo svoje znanje tujih jezikov,
• štipendije sedanjim in prihodnjim učiteljem jezikov za usposabljanje v tujini - od enotedenskih seminarjev do mest za asistente pri jezikovnem pouku- za največ 8 mesecev,
• večnacionalni projekti za razvoj izobraževalnih gradiv in tečajev za učitelje jezikov;

Erasmus: visoko šolstvo

Erasmus pomaga študentom, da razvijejo svoje jezikovne spretnosti, saj jim omogoča od 3 do 12 mesečno bivanje na univerzah v tujini.

Na voljo so tudi sredstva za pripravo študentov na njihovo študijsko obdobje v tujini v sklopu programa Erasmus, in sicer za udeležbo na intenzivnih tečajih jezika oz. jezikov njihove države gostiteljice.

Grundtvig: izobraževanje odraslih

Grundtvig z nadnacionalnimi projekti, mrežami in štipendijami za usposabljanje pospešuje učenje jezikov kot najpomembnejšega dela izobraževanja odraslih.

Več informacijo programu Socrates, tudi Smernice za kandidate in prijavni obrazci, so na voljo na naslovu: http://europa.eu.int/comm/education/socrates.html.

Leonardo da Vinci

Za program s področja poklicnega izobraževanja Leonardo da Vinci se je tako kot za Socrates januarja 2000 začelo novo sedemletno obdobje. Znanje tujih jezikov je odločilno za uspešno poklicno pot posameznikov in konkurenčnost podjetij, zato poučevanje in učenje jezikov spada v srčiko poklicnega izobraževanja.

Ena od najpomembnejših vej programa daje podporo večnacionalnim projektom za razvijanje gradiva in metod jezikovnega pouka za posamezne poklice in gospodarske sektorje. Sem spada uporaba posnetkov jezikovnega učenja in samostojnega učenja.

V okviru drugih vejah programa Leonardo da Vinci so prav tako na voljo jezikovni projekti, ki zajemajo:

• izmenjave učiteljev jezikov med podjetji in specializiranimi ustanovami za usposabljanje,
• nadnacionalne mreže, prek katerih si je mogoče pridobiti strokovno znanje in informacije o inovacijah pri učenju jezikov in njihovi vlogi v stroki,
• preglede, analize in opredelitev najboljše prakse pri učenju jezikov,
• poskusne projekte za pripravo gradiva in metod, namenjenih reševanju posebnih problemov pri učenju jezikov.

Za več informacij, prosimo, poglejte na spletno stran programa Leonardo da Vinci.

Evropski znak

Vsako leto žirije v vseh državah članicah podeljujejo to priznanje za inovativne pobude pri učenju jezikov, ki ustrezajo merilom, dogovorjenim na evropski ravni.

Regionalni in manjšinski jezik

Evropska komisija financira projekte za pospeševanje in zboljšanje učenja regionalnih in manjšinskih jezikov ter krepitev sodelovanja med ljudmi, ki si za to prizadevajo. Ti projekti so namenjeni razvijanju tečajev in učnega gradiva, informativnim dejavnostim ter organiziranju konferenc.

http://europa.eu.int/comm/education/langmin.html

Drugi programi

Programov Evropske unije, ki vplivajo na jezike in učenje jezikov, je še veliko več, med njimi:

• akcija za pospeševanje jezikovne raznolikosti na internetu in drugih digitalnih medijih, ki je do nedavnega spadala v program Večjezikovne informacijske družbe (Multilingual Information Society - MLIS), v prihodnosti pa jo bodo razvijali v nadaljevalnem programu (http://europa.eu.int/comm/information_society/econtent/index_en.htm),
• program Kultura 2000 (CULTURE 2000), ki med drugim pomaga pri prevajanju književnih del evropskih pisateljev iz druge polovice 20. stoletja,
• MEDIA II (po 1. januarju 2001 MEDIA PLUS), ki daje subvencije za sinhronizacijo in podnaslavljanje filmov, televizijskih programov, video posnetkov in multimedijskih izdelkov (http://europa.eu.int/comm/dg10/avpolicy/media/index_en.html).