Izobraževalni program

Usposabljanje za vožnjo kolesa

(osemletna osnovna šola)

(Zakon o varnosti cestnega prometa, Ur. list Republike Slovenije, štev. 30/98, člen 126)

Ljubljana, september 2001

Pri oblikovanju programa Usposabljanje za vožnjo kolesa so sodelovali:

Priprava vsebine:

Marjan Tomšič, profesor fizike,

Franko Florjančič, univ. dipl. org., vodja predmetne skupine za THV, Zavod RS za šolstvo

mag. Bojan Žlender, tajnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS.

Strokovna ocena:

Jožica Čampa, samostojna svetovalka, Zavod RS za šolstvo,

Iztok Juvan, strokovni sodelavec, Svet RS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,

Franc Kozel, predsednik, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj,

Danica Krivec, mentorica prometne vzgoje, OŠ F. Bevka, Tolmin,

Marija Pisk, mentorica prometne vzgoje, OŠ F. Bevka, Tolmin,

Svet RS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člani predsedstva,

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana, Komisija za vzgojno delo.

Jezikovni pregled:

Janko Potrata

Opredelitev

Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list Republike Slovenije št. 30/98, člen 126) nalaga osnovni šoli usposobitev učencev za samostojno vožnjo kolesa v prometu, ocenjevanje teoretičnega in praktičnega znanja za vožnjo (kolesarski izpit) ter izdajanje kolesarskih izkaznic.

Izraz "kolo" pomeni enosledno ali večsledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo. Izraz "kolo s pomožnim motorjem" pomeni enosledno vozilo s pomožnim motorjem, katerega konstrukcijske značilnosti v cestnem prometu, na ravni cesti ne omogočajo hitrosti, večje od 25 km/h in katerega delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm.

Zakon o varnosti cestnega prometa daje otroku, ki je star najmanj 8 let, pravico, da v prometu na cesti samostojno vozi kolo, in otroku, ki je star najmanj 12 let, pravico, da vozi kolo s pomožnim motorjem, če je opravil usposabljanje za vožnjo kolesa in če je uspešno opravil kolesarski izpit.

Program usposabljanja za vožnjo, program kolesarskega izpita in obrazec kolesarske izkaznice predpiše minister, pristojen za šolstvo, znanost in šport.

Prometna vzgoja je stalna naloga v programu življenja in dela osnovne šole. Vsebine so smiselno vključene v različne vzgojno-izobraževalne predmete, v nižjih razredih zlasti v spoznavanje narave in družbe, spoznavanje družbe, slovenski jezik, likovno vzgojo, glasbeno vzgojo, matematiko, telesno vzgojo in prometno-vzgojne dejavnosti.

Učenec postopno spoznava promet v šolskem okolju in pravila, ki urejajo odnose med udeleženci v prometu. Skladno s telesnim in umskim razvojem razvija in razširja znanja in spretnosti za samostojno in varno sodelovanje v prometu, najprej kot pešec in potnik, nato kot kolesar, voznik kolesa s pomožnim motorjem in nazadnje kot voznik kolesa z motorjem.

V 10. starostnem letu učenec praviloma že zna predvidevati potek dogajanj, znanje povezovati s prakso ter ocenjevati pojave, kot so hitrost, oddaljenost, reakcijski čas, zavorna pot, osvetljenost, vidnost, tehnična urejenost in posledice ravnanja v prometu. To so lastnosti, pomembne za samostojno, varno vključevanje otroka s kolesom v promet. V tem starostnem obdobju naj bi večina učencev, po uspešnem preizkusu znanja in praktičnih sposobnosti (kolesarski izpit), pridobila izkaznico za samostojno vožnjo s kolesom v javnem prometu.

Skupna naloga šole in staršev oziroma skrbnikov je, da v okviru zakonskega določila presodijo, kdaj je učenec telesno in umsko sposoben za samostojno vožnjo kolesa oziroma kolesa s pomožnim motorjem v cestnem prometu. Starši oziroma skrbniki učenca potrdijo soglasje s podpisom na kolesarski izkaznici.

Program usposabljanja za vožnjo kolesa obsega teoretično in praktično usposabljanje. Učenci preverijo usposobljenost za samostojno vožnjo z vprašalnikom in vožnjo na prometnem poligonu. Po opravljenem izpitu opravijo program vožnje na cesti v javnem prometu.

Teoretični in praktični del usposabljanja sta vključena v različne obvezne predmete od 1. do 4. razreda, preizkus teoretičnega znanja in praktične usposobljenosti pa učenci opravijo praviloma v 4. razredu, v času, ki je za ta del usposabljanja posebej določen.

Večji del teoretičnega in praktičnega usposabljanja za vožnjo kolesa je nadgrajen vsebinam prometne vzgoje v prvih dveh razredih in pretežno razvrščen v predmetih 3. razreda. V 4. razredu učenci, ki so se priglasili za opravljanje kolesarskega izpita, po pregledni ponovitvi teoretičnega in praktičnega znanja opravijo preizkus usposobljenosti z vprašalnikom in vožnjo na prometnem poligonu. Po uspešno opravljenem preizkusu pridobijo izkaznice za vožnjo kolesa in se vključijo še v program praktične vožnje v javnem prometu. V skupini je lahko največ 5 učencev.

Šola razporedi vsebine prometne vzgoje iz programa Usposabljanje za vožnjo kolesa v letni delovni načrt šole oziroma v učiteljeve letne priprave na pouk.

Vzgojno-izobraževalni cilji in naloge

• pridobijo spretnosti, znanja in pravilne presoje za varno vožnjo s kolesom,

• se naučijo pravilno ravnati v prometu, v skladu s predpisi in glede na razmere na cestišču,

• poznajo sestavne dele kolesa, namen in delovanje sestavnih delov, obvezno opremo kolesa in znajo pravilno vzdrževati kolo,

• se vzgojijo za kulturno in humano sodelovanje v cestnem prometu, znajo varovati sebe in druge udeležence v prometu,

• se usposobijo za zdravo in koristno preživljanje prostega časa, za krepitev telesnih sposobnosti in aktiven odnos do varstva narave.

Vzgojno-izobraževalna vsebina

Usposabljanje za vožnjo kolesa obsega:

• teoretično usposabljanje (vsebina je vključena v obveznih predmetih),

• praktično usposabljanje (pri različnih predmetih v telovadnici, na šolskem igrišču, prometnem poligonu, na dvorišču in na cestni površini).

Teoretično usposabljanje

Pri teoretičnem usposabljanju učenci ponovijo in utrdijo prometno-vzgojna znanja, ki so jih pred tem pridobili pri pouku in dejavnostih, v zvezi s kolesarjenjem pa načrtno obdelajo predvsem naslednje vsebine:

Splošne vsebine:

• opazovanje in analiza prometnih situacij,

• analiza nevarnih mest za kolesarje na cestah v šolskem oziroma bivalnem okolišu,

• določila v Zakonu o varnosti v cestnem prometu za vožnjo kolesa in kolesa s pomožnim motorjem,

• namen izpita za pridobitev kolesarske izkaznice; vsebina in cilji preizkusa usposobljenosti za pridobitev kolesarske izkaznice in kontrola kolesarske izkaznice.

Varno kolo:

• obvezna oprema kolesa in kolesarja (krmilo, zavore, luči, odsevniki, zvonec, kolesarska čelada),

• pravilne nastavitve obvezne opreme in drugih naprav na kolesu,

• tehnični pregled kolesa in nalepka Varno kolo,

• kaj je treba upoštevati pri nakupu kolesa,

• izbira kolesarske čelade in pravilna uporaba.

Prometni znaki:

• znaki nevarnosti (naziv, vrsta, oblika in bistvo nevarnosti),

• znaki izrecnih odredb (prepovedi, obveznosti, omejitve), zlasti tistih, ki zadevajo pešce in kolesarje,

• znaki obveščanja, pomembni za ravnanje in varnost kolesarjev in pešcev,

• svetlobni prometni znaki (semafor za vozila, za kolesarje, za pešce),

• označbe na cestišču (polna črta, dvojna, prekinjena itd.)

• znaki, ki jih udeležencem v prometu dajejo pooblaščene osebe.
  

Vožnja s kolesom:

• vključevanje s kolesom v promet,

• obrambna vožnja,

• vožnja s kolesom po cestišču, kjer so tudi druga vozila, vožnja po enosmerni in dvosmerni kolesarski stezi, pasu, poti,

• odnos med kolesarji, pešci in vozniki drugih vozil (prehod za pešce, steza za pešce, kolesarska steza),

• upoštevanje prometnih znakov, ki urejajo odnose kolesarjev z drugimi uporabniki cestnih površin,

• vožnja v križišču s krožnim prometom.
  

Upoštevanje pravil:

• desno pravilo,

• pravilo srečanja,

• prednost vozil iz nasprotne smeri (zoženje ceste, delo na cesti),

• prednost ob upoštevanju prometnih znakov,

• upoštevanje znakov pooblaščenih oseb,

• prednost vozila na nujni vožnji.
  

Mimovožnja:

• vožnja po desni strani cestišča,

• vožnja po kolesarski stezi;

• ravnanje pred mimovožnjo in mimovožnja,

• nakazovanje smeri.
  

Prehitevanje:

• ravnanje pred prehitevanjem,

• ravnanje med prehitevanjem,

• ravnanje po prehitevanju,

• prepoved prehitevanja.
  

Zavijanje v desno:

• zavijanje na cestišču, kjer je promet posebej urejen s svetlobnimi prometnimi znaki,

• zavijanje pri prehodu za pešce,

• zavijanje, kjer promet ni posebej urejen s svetlobnimi prometnimi znaki,

• zavijanje v križišču s kolesarsko stezo in v križišču brez kolesarske steze,

• vožnja kolesa v križišču s krožnim prometom.
  

Zavijanje v levo:

• pogled pred zavijanjem, nakazovanje zavijanja, razvrščanje v križišču, pozornost na udeležence, ki imajo prednost, nadaljevanje vožnje po opravljenem zavijanju, pozornost do pešcev,

• zavijanje v križišču s kolesarsko stezo in v križišču brez kolesarske steze.
  

Ravnanje kolesarja pri prehodu čez železniško progo:

• ravnanje kolesarja na prehodu z zapornicami in polzapornicami,

• ravnanje kolesarja na prehodu brez zapornic (Andrejev križ, zvočni signali in svetlobni signali).
  

Zunanji dejavniki varnosti v prometu:

• vpliv vremena na varnost kolesarjenja (megla, dež, sneg, poledica, blato, listje),

• vpliv alkohola, mamil in zdravil na vožnjo s kolesom,

• prometna nesreča (pomoč ponesrečencu, zavarovanje, sporočanje o nesreči).
  

Kolo in njegovo vzdrževanje:

• sestavni deli kolesa in naloge,

• orodja in pribor za popravilo in vzdrževanje kolesa,

• čiščenje in mazanje kolesa,

• krpanje zračnice,

• pripomočki za prvo pomoč.
  

Vrste kolesarjenja:

• rekreativno kolesarjenje,

• tekmovalno kolesarjenje,

• organizirano in neorganizirano kolesarjenje v skupini,

• kolesarjenje in varstvo narave,

• zgodovina kolesa.
  

Kolesarnica, vzdrževanje kolesarnice in red v kolesarnici.

Praktično usposabljanje

Praktično usposabljanje se v šoli praviloma sproti, izmenično prepleta z vsebinami teoretičnega pouka, lahko pa je razporejeno tudi drugače, zlasti tedaj, ko pogoji za praktično delo niso primerni. Za praktično in teoretično usposabljanje naj bi bilo v učnem načrtu odmerjeno približno enako število učnih ur.

Praktično usposabljanje za vožnjo s kolesom opravijo učenci v dveh delih:

• usposabljanje na prometnem poligonu (šolskem dvorišču ali športnem igrišču): razvijanje spretnosti za vožnjo in vaje za vključevanje v promet in vožnjo v cestnem prometu,

• vožnja na prometnih površinah.

Usposabljanje na prometnem poligonu

Razvijanje spretnosti za vožnjo kolesa:

• preverjanje tehnične brezhibnosti kolesa,

• vožnja po deski (obvladovanje ravnotežja in smeri vožnje),

• vožnja po krogu,

• vožnja po osmici (brez dotika nog s tlemi),

• vožnja skozi vrata (med postavljenimi stožci, brez dotika),

• slalom med stožci (brez dotika tal z nogami),

• uporaba zvočne naprave - zvonca, med vožnjo,

• zaviranje s kolesom, reakcijski čas in pot zaviranja,

• preizkus zavorne poti na različnih površinah.
  

Vaje za varno vključevanje s kolesom v promet:

• parkiranje kolesa,

• vstop na kolo,

• pričetek vožnje,

• vožnja naravnost,

• ustavljanje kolesa,

• sestop s kolesa,

• vožnja z eno roko na krmilu (menjaje),

• nakazovanje smeri z roko (v levo in v desno),

• pogled med vožnjo na levo, na desno, nazaj,

• izogibanje in ustavljanje pred pešci.
  

Vožnja kolesa na prometnem poligonu:

• vožnja kolesa v skladu s prometnimi znaki in predpisi

• vožnja skozi križišče s prometnim policistom,

• mimovožnja in postopki pred mimovožnjo (pogled nazaj, pogled naprej, pravilno nakazovanje smeri z roko), mimovožnja (splošna pozornost), naloge po mimovožnji (vožnja po desni strani cestišča),

• prehitevanje:

  • postopki pred prehitevanjem (pogled nazaj, pogled naprej, pravilno nakazovanje smeri z roko),

  • postopki med prehitevanjem (pospešitev hitrosti, primeren odmik od prehitevanega vozila),

  • postopki po prehitevanju (zavijanje v blagem loku na desno stran cestišča),

• zavijanje v desno:

  • zavijanje na cestišču, kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki,

  • zavijanje pri prehodih za pešce, zavijanje, kjer promet ni posebej urejen s svetlobnimi prometnimi znaki;

  • postopki pred zavijanjem (pogled nazaj, nakazovanje smeri),

  • zavijanje v primernem loku,

  • prepustitev prednosti pešcem (počasna vožnja ali ustavitev kolesa), varno nadaljevanje vožnje, vožnja kolesa v krožišču,

• zavijanje v levo:

  • zavijanje v križišču s semaforji in kolesarsko stezo

  • zavijanje v tehnično urejenem križišču s kolesarsko stezo: (kolesar ostane na desni strani ceste in se prepriča, če ima zanesljivo prednost pred drugimi vozili, pogleda prvič desno, pogleda levo in nazaj, ugotovi, če prihajajo vozila z desne strani, zapelje v loku ob desni rob ceste),

• zavijanje v levo v križišču brez kolesarske steze: (pogleda naokrog, da znak za zavijanje, se razvrsti na sredino pasu za zavijanje v levo, pazi na prednost, pusti mimo udeležence z nasprotne strani, zavije v levo, da prednost pešcem, pazi na pešce, zavije ob desni rob ceste),

• zavijanje v levo v križišču s prednostno cesto in znakom "ustavi".

Vožnja na javnih prometnih površinah

Po pridobitvi kolesarske izkaznice šola izvede vožnjo učencev na javnih prometnih površinah. Vožnjo organizira s pomočjo staršev in drugih sodelavcev. V skupini sme biti največ 5 učencev.

Vožnjo na javnih prometnih površinah organizira šola v šolskem okolišu, po potrebi, vendar najmanj enkrat za vsakega učenca.

Koordinator prometne vzgoje ob pomoči policijske postaje poskrbi za varnost učencev pri vožnji v javnem prometu. Učenci so opremljeni s čelado in znakom L na hrbtni strani.

Ocenjevanje znanja (kolesarski izpit)

Ocenjevanje znanja obsega ocenjevanje teoretičnega in praktičnega znanja.

Šola organizira ocenjevanje znanja za samostojno vožnjo kolesa (kolesarski izpit) po opravljenem usposabljanju učencev, ki v tekočem koledarskem letu dopolnijo starost 10 let. Izjemoma se, po dogovoru s starši oziroma skrbniki, v okviru zakonskih določil, za preizkus lahko odločijo tudi učenci, ki so mlajši, če to narekujejo potrebe (prevoz v šolo iz krajev s slabimi prometnimi povezavami) in to dopuščajo prometno varnostne razmere ter umska in telesna razvitost učenca.

Preizkus znanja organizira in vodi učitelj, koordinator prometne vzgoje, ki je uspešno opravil seminar za kolesarjenje v osnovni šoli.

Šola vsako leto razpiše dva roka za opravljanje kolesarskega izpita. Prijavljence razvrsti v skupine.

Ocenjevanje praktičnega znanja za vožnjo kolesa je posamično. Učenec ga opravlja na prometnem poligonu.

Usposabljanje za vožnjo kolesa in kolesarski izpit sta brezplačna.

Učenec mora pri kolesarskem izpitu pokazati:

• da pozna in razume za kolesarja pomembne prometne znake in pravila v cestnem prometu,

• da ima primerno razvite praktične sposobnosti za varno vožnjo s kolesom v prometu,

• da razume zveze med dogajanjem na cesti in predpisi, ki urejajo odnose med udeleženci v prometu,

• da zna pravilno presojati možnosti in omejitve kolesarja v prometu.
  

Ocenjevanje teoretičnega znanja

Teoretično znanje preverja učenec z vprašalnikom.

Strokovna služba pripravi za preizkus in ocenjevanje prometnega znanja vprašalnik ter zbirko nalog in računalniški program za sestavljanje vprašalnikov, obrazec za ocenjevanje praktične vožnje s kolesom v prometu in navodila za ocenjevanje.

Naloge v vprašalniku so točkovane z vrednostjo 1 ali 2. Z višjo oceno so ovrednotene naloge, ki so pomembnejše za varnost kolesarja v cestnem prometu.

Učenec opravi teoretični del kolesarskega izpita z oceno uspešno, ko doseže 75 % ali več dosegljivih točk in ko so pravilno rešene vse naloge, ki so ocenjene z dvema točkama.

Ocenjevanje praktične usposobljenosti

Učenec lahko k ocenjevanju praktične usposobljenosti pristopi po uspešno opravljenem preskusu teoretičnega znanja.

Šola za preizkus in ocenjevanje praktične usposobljenosti vožnje kolesa pripravi poligon, kjer učenec lahko pokaže zlasti: vstop na kolo in sestop s kolesa, vstop na cesto s stranske poti, vožnjo v koloni, počasno vožnjo, mimovožnjo, prehitevanje, ravnanje pred prehodom za pešce, zavijanje v križišču v levo.

Učenec pred preizkusom praktične usposobljenosti preveri tehnično brezhibnost kolesa, obvezno opremo kolesa in obvezno opremo učenca (kolesarska čelada, L znak za kolesarje). Vožnjo kolesa lahko opravi tudi s svojim kolesom, če je bilo kolo pregledano in ima nalepko Varno kolo. V šolo se lahko pripelje s kolesom le ob spremstvu odraslega.

Pripravljeni vzorec določa vrednost posameznih nalog. Določa tudi razmerje med višje in nižje ovrednotenimi nalogami.

Kontrolno listo sestavlja vsaka šola sama, glede na lokalne možnosti.

Učenec za vsako napako dobi 1 ali 2 negativni točki po kontrolnem listu.

Preizkus usposobljenosti za vožnjo kolesa je uspešno opravil tedaj, ko pri preizkusu dobi največ 25 % vseh negativnih točk in med posameznimi ocenami ni nobene z vrednostjo 2 točki.

Učenec in učitelj po končanem preizkusu skupaj analizirata napake, ki jih je učenec napravil med opravljanjem kolesarskega izpita.

Učenec uspešno opravi kolesarski izpit, ko v skladu z navodili za preizkus znanja z vprašalnikom pravilno reši naloge v vprašalniku in ko uspešno opravi vožnjo s kolesom.

Učenec, ki pri praktičnem delu izpita ni bil uspešen, lahko opravlja kolesarski izpit v naslednjem roku. Opraviti mora oba dela izpita.

Kolesarska izkaznica

Po uspešno opravljenem ocenjevanju znanja za samostojno vožnjo s kolesom v cestnem prometu dobi učenec kolesarsko izkaznico.

Kolesarska izkaznica ima naslednje podatke: naziv in ime šole, učenčeva fotografija, ime in priimek učenca, njegov datum rojstva, naslov, datum, žig šole in ravnateljev podpis, izjava in podpis enega od staršev ali skrbnika, da učencu dovoljujejo samostojno vožnjo s kolesom.

Šola vodi evidenco o opravljenih kolesarskih izpitih za vožnjo s kolesom po šolskih letih s podatki o učencih, ki so prejeli kolesarsko izkaznico.

Učenec mora imeti pri sebi kolesarsko izkaznico, tedaj ko v cestnem prometu vozi kolo oziroma po dvanajstem letu starosti kolo s pomožnim motorjem.

Organizacija usposabljanja

Šola zagotovi najmanj 30 učnih ur v šolskem letu na oddelek v tretjem razredu za teoretične in praktične kolesarske prometno-vzgojne vsebine v okviru letnih priprav za pouk obveznih predmetov (v učilnicah, na šolskem poligonu, športnem igrišču, v telovadnici in na drugih javnih površinah).

Ponovitev ter preverjanje in ocenjevanja znanja in praktičnih sposobnosti opravijo učenci v 4. razredu. V ta namen zagotovi osnovna šola v okviru obsega ur interesnih dejavnosti 5 ur na skupino 5 učencev.

Program usposabljanja za vožnjo kolesa je obvezen za šolo. Učenec se, ob sodelovanju staršev oziroma skrbnikov, prostovoljno odloči za preverjanje znanja in praktične usposobljenosti za samostojno vožnjo kolesa v javnem prometu.

Šola obvešča starše - pisno in na roditeljskih sestankih - o nalogah, vsebini in metodah usposabljanja za vožnjo kolesa in jih vključuje v sodelovanje pri usposabljanju učencev za vožnjo s kolesom in druge dejavnosti, ki so povezane s kolesarjenjem (razvijanje praktičnih sposobnosti, pregledi tehnične urejenosti koles in popravila, kolesarski izleti, urejanje prometnega poligona, sodelovanje pri preverjanju znanja in praktičnih sposobnosti itd.).

Šola organizira usposabljanje in preverjanje usposobljenosti čim bolj strnjeno, pred nastopom kolesarske sezone.

Priloge

Izvajalci programa usposabljanje za vožnjo kolesa v osnovni šoli

Program usposabljanja učencev osnovne šole za vožnjo kolesa lahko v šoli izvaja učitelj, ki je usposobljen za poučevanje v osnovni šoli.

Ocenjevanje teoretičnega znanja in praktične usposobljenosti za vožnjo kolesa lahko organizira in vodi učitelj, ki je uspešno opravil 24-urni seminar za izvajalce programa usposabljanja za vožnjo kolesa v osnovni šoli.

Materialni pogoji

Za izvajanje programa usposabljanja za vožnjo kolesa so na šoli zagotovljeni:

• Prostori, površine in učila:
  

• učilnica s standardno avdiovizualno opremo in računalnikom s CD enoto,
  

• površina za stalni ali občasni prometni poligon,
  

• kolo (5 kosov),
  

• kolesarska čelada (5 kosov),
  

• L znak za kolesarja (5 kosov),
  

• prometni znaki, modeli s podnožji za postavljanje na prometnem poligonu, talna signalizacija (komplet),
  

• semafor, z mehanskim ali elektronskim krmiljenjem (komplet),
  

• predmeti za sestavljanje ovir pri spretnostni vožnji (keglji, plošče, deske, prehodna vrata z visečima palicama, mizica, korito za pesek, kocka), komplet,
  

• varnostni prometni načrt šolskega okoliša,
  

• zemljevidi, turistični prospekti,
  

• grafoskopske prosojnice s posnetki značilnih prometnih situacij v šolskem okolišu in drugod (komplet),
  

• slike različnih koles in delov kolesa, stenske (komplet)
  

• video zgoščenka (S kolesom v promet),
  

• video kaseta (Varna vožnja s kolesom, Na cesti nisi sam - kolesar, S kolesom v promet),
  

• orodja in pripomočki za manjša popravila in nastavitve kolesa (5 kompletov).
  

Strokovna besedilna gradiva

• Baloh, Stanka et al.: Psihologija v cestnem prometu s prometno etiko, AMZS, Ljubljana 1983.
  

• Kako deluje? Sodobna tehnika II, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1991.
  

• Juvan, Iztok: Bistro glavo varuje čelada, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Ljubljana 1995.
  

• Kolesa in motorji, Knjižnica praktični priročniki, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1984.
  

• Kuclar, Helga: S kolesom v promet, AMZS, Ljubljana 1996.
  

• Levičnik, Marjanovič, Polič: Priročnik za prometno vzgojo v osnovni šoli, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1986.
  

• Polič, Zabukovec, Žlender: Prometna psihologija, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Ljubljana 1996.
  

• Tomšič, Marjan: Kolesarjenje v osnovni šoli, priročnik za učitelje (v pripravi).
  

• Tomšič, Marjan; Trček, Jože: Kolesar, gradiva za prometno vzgojo v osnovni šoli, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1980 ...
  Zakon o varnosti v cestnem prometu, AMZS, Ljubljana 1998.

Ocenjevalni list

• Ocenjevalni list je vzorec, po katerem vsaka šola sestavi svoj primer, odvisno od lokalnih razmer, v katerih poteka preizkus praktične usposobljenosti učencev za vožnjo kolesa. Ocena je sestavljena iz odbitnih (negativnih) točk. Ocenjevalni listi naj imajo podobno razmerje med točkami z vrednostjo 2 in vrednostjo 1, kot je na tem vzorcu.

• Preizkus praktične usposobljenosti za vožnjo kolesa je uspešen tedaj, ko učenec pri preizkusu dobi največ 25 % ali manj odbitnih točk in med posameznimi ocenami ni nobene z vrednostjo 2 točki. Po tem vzorcu lahko dobi največ 7 negativnih točk

Vzorec je na voljo kot datoteka (doc).