Po Zakonu o osnovni šoli se je septembra v šolskem letu 1999/2000 začelo postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole, v šolskem letu 2003/2004 pa obvezno izvajanje programa s prvim ter s sedmim razredom.
Osemletno izobraževanje se bo v celoti izteklo v šolskem letu 2007/2008 in bo od šolskega leta 2008/2009 osnovnošolsko izobraževanje potekalo samo še po programu devetletne osnovne šole.
Osemletno osnovnošolsko izobraževanje ima dve stopnji. Vsaka traja štiri leta: razredna stopnja je namenjena učencem od prvega do četrtega razreda, in predmetna od petega do osmega razreda.
V prvih štirih razredih ponavadi en učitelj (razrednega pouka) uči vse predmete. Od petega do osmega razreda poučujejo predmetni učitelji en ali dva predmeta. V petem razredu lahko nekatere predmete učijo tudi učitelji razrednega pouka. Po drugi strani pa lahko predmetni učitelji poučujejo nekatere predmete na razredni stopnji, med njimi zlasti športno, likovno in glasbeno vzgojo, jezike na narodno mešanih območjih ter tuje jezike. Položaj se razlikuje od šole do šole, odvisen pa je od zaposlenih na posameznih šolah.
Veljavni izobraževalni program se imenuje Program življenja in dela osnovne šole (sprejet je bil leta 1984, z dopolnitvami do leta 1997). Vsebuje smernice za delo, predmetnik in učne načrte za posamezne predmete. Del programa je obvezen, šole pa učencem ponujajo še razširjeni program. Predmetnik je določen za celotno državo. Poleg pouka predvideva še dneve dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, podaljšano bivanje in šolo v naravi.
Pouk pri posameznih predmetih poteka po učnih načrtih. V okviru vsebinske prenove programov in učnih načrtov so se posodobili tudi veljavni učni načrti za osemletno osnovno šolo. Vsako uro se pri pouku obravnavajo določene teme. Treba jih je dokumentirati (vpisi v dnevniku, učiteljeve priprave). Interesne dejavnosti potekajo porazdeljeno skozi celo šolsko leto ali pa se organizirajo kot strnjeni tečaji in zajemajo: učenje tujih jezikov, raziskovanje, kulturo in umetnost, šport, zdravstveno nego, vedenje o človeku in tehnologiji. Vsak učenec si lahko izbere več dejavnosti. Interesnim dejavnostim na razredni stopnji je namenjena ena uro tedensko na oddelek, na predmetni pa ena in pol na oddelek. Če je v oddelku več kot 20 učencev, se število ur podvoji. Šole organizirajo tudi dopolnilni pouk, ki je namenjen predvsem učencem z učnimi težavami, lahko pa se mu pridružijo tudi drugi. Šola ponuja dodatni pouk za nadarjene. Učenci svoje znanje poglabljajo in ga razširjajo ali pa se pripravljajo na šolska, medšolska, območna in državna tekmovanja.
V sedanjem osemletnem obveznem izobraževanju so predmetniki poenoteni. Vsebino programov precej podrobno določajo, učitelji pa samostojno izbirajo učne metode. Dobijo se raznovrstni učni pripomočki, šole jih redno kupujejo in učitelji uporabljajo pri pouku. Po seznamu učbenikov za osnovno in srednjo šolo, ki jih odobri Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, si učitelji izberejo učbenike za naslednje šolsko leto. Šola mora o izbranih učbenikih obvestiti učence in starše.
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je dal pozitivno mnenje tudi za izobraževalni program Usposabljanje za vožnjo kolesa.
| Preverjanje in ocenjevanje znanja |
Učitelji ocenjujejo učence pri vseh predmetih, pri večini predmetov številčno, pri t.i. vzgojnih predmetih pa besedno. Ocenjujejo se ustni odgovori, pisni, umetniški, tehnični in praktični izdelki ter projektno delo in nastopi. Med šolskim letom se preverja in ocenjuje znanje pri vseh predmetih, ob koncu pouka pa se za vsakega učenca ob upoštevanju ocen iz posameznih predmetov določi tudi splošni učni uspeh. Lahko je odličen, prav dober, dober, zadosten ali nezadosten.
Za ocenjevanje so odgovorni učitelji. Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru na oceno odloči tričlanska komisija, ki jo določi ravnatelj. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
Ocenjevanje ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. |
