Slovenija  uspešno sledi vsem  ključnim trendom in se je na področju izobraževanja uspela vključiti v vse oblike mednarodnega sodelovanja - od  bilateralnega, regionalnega ter multilateralnega sodelovanja in to v celotni vertikali, tako na individualni, institucionalni ter vladni ravni.

Vsebinsko in glede ciljev bi mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, zaradi večje preglednosti, lahko razdelili na dva pomembna sklopa:

1. mednarodno sodelovanje v podporo razvoju šolstva ter

2. mednarodno sodelovanje, ki je del  nacionalne vladne ter mednarodne politike

V svojem delovanju Ministrstvo za šolstvo in šport daje poudarek strateškim področjem iz obeh sklopov.

Na področju mednarodnega sodelovanja »v podporo razvoju« nacionalnega šolstva je posebna skrb usmerjena v  komplementarnost mednarodnega sodelovanja s cilji sodelovanja v izobraževalnih aktivnostih evropske unije (glej posebno poglavje) To konkretno pomeni, da skušamo nacionalne prioritete ter politične usmeritve EU (Lizbonska strategija, proces »Izobraževanje in usposabljanje 2010, Kopenhagenski proces ) podpreti z vsebinskimi in  strokovnimi  projekti ostalih dvostranskih, regionalnih ter  večstranskih povezav. Posebno vlogo predstavlja tu sodelovanje s ključnimi multilateralnimi organizacijami: OECD, Svet Evrope, UNESCO.

V zadnjem času smo si predvsem prizadevali, da bi naš šolski sistem sprejel  filozofijo »komparativnega pogleda« na vse ključne mednarodne cilje, premike in procese na področju izobraževanja, ki bi bili podprti s primerljivimi metodološkimi pristopi v statistiki, analitiki in raziskovanju. Predvsem sodelovanje z OECD, v njihovih mednarodnih raziskavah in projektih, predstavlja enega od rezultatov  teh prizadevanj. Njihove aktivnosti,  ki predstavljajo ta trenutek strokovno najrelevantnejšo statistično analitično (kvantitativno in kvalitativno) osnovo za primerjavo izobraževalnih sistemov, so  zelo pogosto  tudi osnova Evropski uniji za svoje »politične« odločitve na področju izobraževanja. Prizadevali si bomo tudi za vključitev v OECD-CERI (Centre for Educational research and Innovation), ki s svojim programom dela v veliki meri napoveduje ključne trende v izobraževanju ter kot svoj temeljni cilj postavlja povezavo med raziskovalno dejavnostjo in političnimi odločitvami.

V dvostranskem sodelovanju je potrebno  izpostaviti intenzivno sodelovanje s sosednjimi državami (osnovo predstavlja cela vrsta meddržavnih-bilateralnih dokumentov), kjer posebej izpostavljamo reševanje problematike  manjšinskega področja.

Z ostalimi evropskimi in izven evropskimi državami ima Slovenija podpisanih cca 50 meddržavnih sporazumov in približno 30 programov oz. protokolov o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti.

Regionalno sodelovanje, ki v temelju nosi značilnosti dvostranskega in večstranskega sodelovanja, je bilo v preteklosti uspešno predvsem v okvirih Srednjeevropske iniciative, iniciative Alpe Jadran, danes pa je aktualno v okviru t.i. »Strateškega  partnerstva« (sodelovanje Slovenije, Avstrije, Madžarske, Češke in  Slovaške). Treba je izpostaviti, da veliko regionalnih povezav in projektov nastaja znotraj evropskih projektov Socrates, Leonardo da Vinci in Mladina.

Na področju mednarodnega sodelovanja, ki podpira  politične cilje Vlade ter zunanje politike RS dajemo poseben poudarek sodelovanju s Slovenci v zamejstvu in po svetu, skrbi za slovenščino, skrbi za otroke priseljencev v Sloveniji,  mednarodni šoli v Sloveniji,   pouku za otroke naših predstavnikov v evropskih institucijah t. im.  »Evropski šoli » v Bruslju  in Luxemburgu (pristop v letu 2004) ter sodelovanju z Jugovzhodno Evropo (skozi Pakt stabilnosti ter »razvojno sodelovanje«).

Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu predstavlja predvsem skrb za permanentno izobraževanje učiteljev (seminarji doma in v tujini, možnosti vključevanja v vse formalne in neformalne oblike  izobraževanj v Sloveniji, skrb za seznanjanje z  novostmi v teoriji in praksi, učnimi pripomočki; skrb za stike učencev in dijakov z matično domovino itd.)  K uspešnemu sodelovanju na omenjenih področjih so bistveno prispevali  stalni stiki predstavnikov ministrstva s predstavniki šolskih oblasti predvsem v sosednjih in ostalih evropskih državah ter Slovenci na drugih celinah.

Skrb za otroke priseljencev  v Sloveniji je opredeljena tako v slovenski ustavi, šolski zakonodaji ter nekaterih mednarodnih aktih. Hkrati pa je to tudi področje, ki ga opredeljuje edina direktiva, ki jo ima EU  za področje izobraževanja. Ob pregledu usklajenosti našega sistema z evropskim v tem segmentu je bilo s strani EU ugotovljeno, da  zagotavljamo evropske standarde. Izzivi v prihodnje  bodo šli v smer izboljševanja stanja za različne ciljne skupine. To je za otroke priseljencev državljanov Republike Slovenije, za otroke priseljencev tujih državljanov  v Sloveniji, tako tistih, ki prihajajo  iz EU držav kot tistih iz t. im. »tretjih držav«.

Pomembno področje mednarodnega sodelovanja v zadnjih letih predstavlja sodelovanje v okviru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo ter vzpostavljanje okvirjev za t.im. »razvojno sodelovanje«. Prav slednje postavlja pred Slovenijo izziv kako v sodelovanju z JVE ter  s t.im. »tretjimi državami«  najti ravnotežje med nacionalnimi prioritetami in nacionalnimi interesi Slovenije ter razvojnimi potrebami teh držav. Hkrati pa je potrebno zadostiti politiki in zahtevam, ki jih na tem področju vodi in postavlja pred nas Evropska unija.

Aktivnosti mednarodnega sodelovanja tečejo pretežno na dveh ravneh:

1. raven izobraževalnih institucij  (šole, učitelji, učenci)

2. na ravni ministrstva in javnih zavodov (Zavod RS za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije itd.)

Ključne aktivnosti oz. področja sodelovanja so:

• Dvostransko sodelovanje

• Regionalno sodelovanje

• Večstransko sodelovanje

•  Svet Evrope

•  OECD

•  Unesco

•  Frankofonija

• Mednarodno razvojno sodelovanje in Pakt stabilnosti za JV Evropo

• Tuji jeziki

• Mednarodno sodelovanje šol

• Štipendije United World College UWC za dijake

• Slovenci v zamejstvu in po svetu

• Priseljenci v Sloveniji – dopolnilni pouk maternega jezika

• Zamejci

• Izseljenci

• Zdomci

• Mednarodna šola v Sloveniji

• Evropske šole

• Mednarodni dogodki – poročila

• Temeljni mednarodni teksti

Dvostransko sodelovanje med Slovenijo in evropskimi ter tudi neevropskimi državami je intenzivno na vseh ravneh, od neposrednega sodelovanja posameznikov in institucij, pa do sodelovanja ministrov. Formalno je to sodelovanje uokvirjeno v dvostranskih sporazumih, programih in protokolih o sodelovanju v izobraževanju, znanosti in kulturi. Ministrstvo za šolstvo in šport tako dejavno sodeluje pri pripravi in sklepanju dvostranskih sporazumov, programov in protokolov o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti. V skladu z Zakonom o zunanjih zadevah ter na podlagi dogovora med Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je Ministrstvo za zunanje zadeve osrednji nosilec pri sklepanju mednarodnih pogodb, ki zajemajo izobraževanje, kulturo in znanost (t.i. krovni sporazumi in programi). Ministrstvo za zunanje zadeve vodi tudi celoten postopek od pobude za sklenitev teh pogodb, potrditve v Državnem zboru in objave v Uradnem listu, do uveljavitve.

Ministrstva za zunanje zadeve (Sektor za mednarodne odnose v kulturi) je od konca leta 1992 v povezavi z Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za znanost in tehnologijo uskladilo besedila in zagotovilo sklenitev dvostranskih medvladnih sporazumov o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti z cca. 50 državami. Le-ti so pravna podlaga za sklepanje dvostranskih programov sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti in se imenujejo tudi "krovni sporazumi". S sporazumi se na splošno opredeljujejo možnosti za sodelovanje in vzpostavljanje stikov v izobraževanju, kulturi in znanosti. Sporazumi določajo možnosti za neposredno sodelovanje med organi, univerzami in drugimi izobraževalnimi, znanstvenimi in kulturnimi ustanovami ter organizacijami. Sporazumi omogočajo tudi izmenjavo univerzitetnih profesorjev, študentov, znanstvenikov, strokovnjakov in umetnikov ter podpirajo šolske, športne in mladinske povezave, učenje jezikov ter seznanjanje z zgodovino, kulturo in civilizacijo druge države.

Medvladni dvostranski programi/protokoli o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti so za mednarodno izmenjavo zanimivejši, saj vsebujejo konkretne možnosti za izmenjave, poleg tega pa tudi splošne in finančne določbe, ki določajo načine izvedbe in financiranja nekaterih oblik izmenjav na osnovi recipročnosti. Slovenija ima s tujimi državami sklenjenih že več kot dvajset programov. Ti programi določajo npr. število podiplomskih štipendij, izmenjavo posameznikov, udeležbo na poletnih jezikovnih tečajih, neposredno sodelovanje šolskih in kulturnih ustanov, možnost udeležbe na mednarodnih prireditvah itd.

Sporazumi

Mednarodni krovni sporazumi o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti:

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve, Sektor za mednarodne odnose v kulturi (januar 2006)

Programi in protokoli

Izvedbeni medvladni programi/protokoli o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, ki izhajajo iz sklenjenih mednarodnih krovnih sporazumov - mešane komisije in medministrski protokoli na področju izobraževanja.

Podpisani programi/protokoli z državami/zveznimi deželami :

1. Argentina
2. Avstrija
3. Bavarska (medministrski protokol)
4. Bolgarija
5. Češka
6. Finska
7. Flandrija
8. Francija
9. Grčija
10. Hrvaška (medministrski protokol)
11. Italija
12. Izrael
13. Kitajska
14. Luksemburg
15. Madžarska
16. Mehika
17. Makedonija (medministrski protokol)
18. Malta
19. Nizozemska
20. Nemčija
21. Poljska
22. Portugalska
23. Romunija
24. Slovaška
25. Srbija in Črna gora
26. Španija
27. Turčija

Programi/protokoli o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti se sklenejo za nekajletno obdobje, navadno pa se podaljšujejo oz. obnavljajo na ponovnih zasedanjih mešanih komisij.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve, Sektor za mednarodne odnose v kulturi (januar, 2006)

Gre za iniciativo na področju izobraževanja t.i. »Strateško partnerstvo«, ki spada v širše sodelovanje držav v regiji: Slovenija, Avstrija, Madžarska, Češka in Slovaška. Prvo srečanje visokih uradnikov ministrstev je bilo leta 1997 na Dunaju, spomladi 2004 pa je bilo prvo ministrsko srečanje, na katerem so ministri podpisali memorandum o sodelovanju. V tem okviru potekajo projekti na različnih področjih in redna srečanja na ravni ministrstev.

Projekti:

• Primerjalna študija centralizacije/decentralizacije šolskih sistemov (zaključen)
  
• Primerjalna študija načinov financiranje šolstva (zaključen)
  
• Sodelovanje na področju dela z nadarjenimi učenci

SVET EVROPE

Svet Evrope (Council of Europe) je bil ustanovljen leta 1949 kot specifičen politični projekt, namenjen pomiritvi in ponovni vzpostavitvi odnosov med državami v povojni Evropi. Je najstarejša in najširša medvladna in medparlamentarna evropska politična institucija s sedežem v Strasbourgu, ki združuje skoraj vse evropske države (Slovenija je postala članica leta 1993). Cilja Sveta Evrope sta sodelovanje in usklajevanje politike držav članic pri zagotavljanju in uresničevanju idej in načel, ki predstavljajo skupno evropsko dediščino. Svet Evrope se v imenu graditve skupnega "evropskega doma" zavzema predvsem za: zaščito in vzpostavljanje pluralistične demokracije in človekovih pravic, reševanje družbenih problemov v Evropi in krepitev zavesti o skupni evropski kulturni identiteti. V Sloveniji deluje Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope.

Program dela na področju izobraževanja usmerjata dva odbora, v katerih so predstavniki ministrstev držav članic: Odbor za izobraževanje (Steering Committee for Education) in Odbor za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost (Steering Committee for Higher Education and Research). Ministrstvo za šolstvo in šport je vključeno v Odbor za izobraževanje. Naloga ministrstva je sooblikovanje programa dela Sveta Evrope in usklajevanje sodelovanja slovenskih institucij in strokovnjakov pri njem. 

• Program dela na področju douniverzitetnega izobraževanja je usmerjen na:

• izobraževanje za demokratično državljanstvo, 
   
• učenje in poučevanje novejše zgodovine, 
   
• učenje in poučevanje jezikov, 
   
• medkulturna in medreligijska vzgoja,
  
• manjšine in Romi, 
   
• nasilje v šoli, 
   
• vnašanje evropske dimenzije v izobraževanje, 
   
• razvoj šolskih politik, 
   
• nadaljnje izobraževanje učiteljev.
  

Podrobnejše informacije najdete na spletnih straneh Sveta Evrope

• Seminarji za učitelje – Program »Pestalozzi«  
• Informativni bilten izobraževanja za demokratično državljanstvo
• Prevodi publikacij v slovenščino
• Temeljna besedila (priporočila, resolucije, deklaracije…)
• Kampanje:
  

• Evropsko leto jezikov 2001 
• Evropsko leto državljanske kulture 2005

Program omogoča učiteljem, ravnateljem, pedagoškim svetovalcem in inšpektorjem, da se udeležujejo krajših seminarjev in tečajev (3-5 dni) v državah članicah Sveta Evrope in tedenskih tečajev v Donaueschingenu v Nemčiji. Glavni cilj programa je spodbujanje evropske dimenzije v izobraževanju, seminarji pa so posvečeni prednostnim področjem Sveta Evrope, kot so: izobraževanje za demokratično državljanstvo, zgodovina, jeziki itd. Praviloma so kriti stroški bivanja (s strani države organizatorice) in prevoza (s strani Sveta Evrope). Izbor kandidatov opravi država, ki organizira posamezen seminar.

Podrobnejše informacije o programu, katalog seminarjev in prijavnice so objavljene na straneh Sveta Evrope in Zavoda RS za šolstvo.

Nacionalna koordinatorica programa (National Liaison Officer):

Veronika Pirnat

Zavod RS za šolstvo

Poljanska 28, 1000 Ljubljana

tel: 01 3005 154

e-mail: veronika.pirnat(at)zrss.si 

Opozarjamo, da Svet Evrope ne sprejema prijav neposredno od kandidatov, temveč morajo le-ti poslati prijavnico za izbrani seminar nacionalni koordinatorici!

• Letnik 5, štev. 3 (doc) (december 2007)
  
• Letnik 5, štev. 2 (pdf) (september 2007)
  
• Letnik 5, štev. 1 (doc) (marec 2007)
  
• Letnik 4, štev. 3 (doc) (september 2006)
  
• Letnik 4, štev. 2 (pdf) (junij 2006)
  
• Letnik 4, štev. 1 (pdf) (januar 2006)
  
• Letnik 3, štev. 1 (doc) (maj 2005)
  
• Letnik 2, štev. 3 (doc) (september 2004)
  
• Letnik 2, štev. 2 (doc) (maj 2004)
  
• Letnik 2, štev. 1 (doc) (januar 2004)
  
• Letnik 1, štev. 3 (pdf) (september 2003)
  
• Letnik 1, štev. 2 (doc) (april 2003)
  
• Letnik 1, štev. 1 (doc) (december 2002)
  

• Pojmovni slovar izobraževanja za demokratično državljanstvo (Ljubljana 2005) (pdf)
  
   
• Multiperspektivizem pri poučevanju zgodovine: Vodič za učitelje (pdf)
  
  
• Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja
  (Založba Zavoda RS za šolstvo)
  
  
• François Audigier, Osnovni pojmi in ključne kompetence izobraževanja za demokratično državljanstvo (pdf)
  
  
• K. Durr, V. Spajič-Vrkaš, I. Ferreira-Martins, Strategije za učenje demokratičnega državljanstva (pdf)

OECD

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development - www.oecd.org) je bila ustanovljena leta 1961 in združuje 30 držav iz vsega sveta. Po razpadu Jugoslavije, ki je imela v OECD status opazovalke, še nobena novo nastala država ni bila sprejeta v organizacijo. Slovenija je leta 1996 zaprosila za članstvo, vendar organizacija trenutno ni naklonjena nadaljnji širitvi. Slovenija si zato prizadeva, da se vključi v čimveč delovnih teles OECD. Konec leta 2001 je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pridobilo status opazovalca v Odboru za izobraževanje.

Na področju izobraževanja delujejo naslednja telesa oz. programi:

• Odbor za izobraževanje (Education Committee)
   
• Center za raziskave in inovacije v izobraževanju (Centre for Educational Research and Innovation - CERI)
   
• Upravljanje institucij v visokem šolstvu (Institutional Management in Higher Education - IHME)
   
• Program za šolsko gradnjo (Programme on Educational Building - PEB)
   
• Program za mednarodno ugotavljanje znanja učencev (Programme for International Student Assessment - PISA)
  

Delo OECD na področju izobraževanja obsega kvalitativne in kvantitativne analize izobraževalnih sistemov. Te slonijo na mednarodno primerljivih metodologijah ter statističnih podatkih in indikatorjih, ki se metodološko usklajeno zbirajo in obdelujejo ter nenehno razvijajo. Dejavnosti se odvijajo na več področjih: povezovanje izobraževanja z drugimi socio-ekonomskimi politikami in investiranje v izobraževanje, merjenje rezultatov izobraževanja, kvalitetno poučevanje in vloga učiteljev, terciarno izobraževanje, graditev socialne kohezije skozi izobraževanje, napovedovanje bodočih scenarijev v razvoju izobraževanja. Več o dejavnostih na spletnih straneh Direktorata za izobraževanje

Vključenost Slovenije v projekte:

• Pregled politike vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, 1998  
• Mednarodna raziskava o pismenosti odraslih, 1998
• PISA (Pedagoški inštitut)
• Equity and Education (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru)
• Vloga nacionalnih kvalifikacijskih sistemov pri spodbujanju vseživljenjskega učenja (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani)

UNESCO

UNESCO - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - je bila ustanovljena ob podpisu ustanovne listine organizacije leta 1945 v Londonu s ciljem prispevati k miru v svetu skozi sodelovanje na področjih, ki najbolj vplivajo na človekov razvoj. Kar je povzeto v eni najznamenitejših točk ustanovne listine: »ker se vojne porajajo v glavah ljudi, se mora mir izgrajevati prav tako v glavah ljudi«. Sedež organizacije je v Parizu. UNESCO združuje čez 190 držav članic, Slovenija je bila sprejeta leta 1992 kot 165. članica. V državah članicah so ustanovljene nacionalne komisije za UNESCO, v Sloveniji ima nacionalna komisija sedež na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Urad za Unesco.

Na področju izobraževanja Unesco deluje na vseh ravneh izobraževanja, od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih. Glavne teme so: zagotavljanje pravice in dostopa do izobraževanja, dvigovanje pismenosti, inkluzivno izobraževanje, izobraževanje za mir in človekove pravice kulturna in jezikovna raznolikost v izobraževanju, nove informacijske tehnologije, izobraževanje učiteljev, vzgoja za nenasilje, izobraževanje v kriznih situacijah in obnovi, zdravje v šoli in AIDS.

Glavna aktivnost je Izobraževanje za vse (Education for All – EFA) na osnovi ciljev, sprejetih v Dakarju leta 2000, ki naj bi bili uresničeni do 2015. To so: povečati vključenost v izobraževanje, dvig pismenosti, odpravljanje razlik med spoloma, skrb za manjšine, izboljšanje kakovosti izobraževanja.

Na ravni šol poteka zelo kvalitetno sodelovanje v mreži Projekt pridruženih šol (Associated School Project - ASP), v katerem so slovenske šole zelo aktivne. Več o slovenski mreži na strani: http://www.asp-mreza.edus.si/

UNESCO je ustanovil tudi več inštitutov na različnih področjih izobraževanja, med drugimi:

• International Bureau of Education (IBE), Ženeva,  http://www.ibe.unesco.org
  
• International Institute for Educational Planning (IIEP), Pariz, http://www.unesco.org/iiep
  
• Institute for Education (UIE), Hamburg, http://www.unesco.org/education/uie
  
• Institute for Information Technologies in Education (IITE), Moskva, http://www.iite-unesco.org/
  
• European Centre for Higher Education (CEPES), Bukarešta, http://www.cepes.ro/
  
• International Centre for Technical and Vocational Education and Training (UNEVOC), Bonn, http://www.unevoc.unesco.org/
  
• UNESCO Institute for Statistics (UIS), Montreal http://www.uis.unesco.org/

Frankofonija

Frankofonija (uradno francosko l'Organisation internationale de la Francophonie - http://www.francophonie.org/) je združenje francosko govorečih držav, ki je bilo ustanovljeno 1970. Ima 53 držav članic in 10 držav opazovalk, med katerimi je od leta 1999 tudi Slovenija. V vseh državah članicah je francoščina glavni ali eden od uradnih jezikov.

Na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije že nekaj let deluje nacionalni koordinator za frankofonijo ter Medresorska delovna skupina za frankofonijo, v okviru katere se izmenjavajo informacije o že opravljenih akcijah ter poroča o načrtih po posameznih resorjih. Ministrstvo za šolstvo in šport se s svojimi dejavnostmi promocije frankofonije in spodbujanja učenja francoščine v slovenskem šolskem sistemu zelo aktivno vključuje v delo na tem področju.

V Službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve za področje frankofonije podpiramo  učenje in poučevanje francoščine ter širjenje vedenja o tej mednarodni organizaciji, ki s svojimi aktivnostmi poskuša podpirati in razvijati vrednote kot so mir, demokracija, človekove pravice, kulturna raznolikost, izobraževanje ter učenje francoščine kot orodje  za doseganje teh ciljev.

• Projekt Vzpodbujanje učenja in poučevanja francoščine v osnovni šoli (2003-2005), ki ga je MŠŠ vodilo v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, Francoskim inštitutom Charles Nodier, strokovnjaki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in učitelji praktiki (http://www.mss.gov.si/index.php?id=625);
  
  
• Frankofonsko srečanje v Celju - srečanje dijakov slovenskih srednjih šol, ki se  predstavijo s točkami v francoskem jeziku. Prireditev je že tradicionalna, marca 2006 bo potekala že osmič v organizaciji Zavoda RS za šolstvo (http://www.zrss.si/)
  
  
• Mali frankofonski dan - srečanje osnovnošolskih otrok, ki se predstavijo v francoskem jeziku. Tudi ta prireditev postaja tradicionalna, maja 2006 bo že petič v organizaciji Osnovne šole Orehek iz Kranja (http://www2.arnes.si/~oskrore2s)
  
   
• Sodelovanje II. gimnazije Maribor in Gimnazije Škofja Loka na Evropskem festivalu frankofonskih dijaških gledaliških skupin – FETLYF v mestu  St Malo v Franciji  (http://www.fetlyf.com/)
  
  
• Udeležba slovenskih dijakov na Večerih francoskih šansonov v Splitu (www.chanson-split.com)
  
  
• Izobraževanje učiteljev francoščine v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Francoskim inštitutom Charles Nodier.

Slovenija je po mednarodnih zavezah in zahtevah EU dolžna zagotavljati sredstva za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč državam v razvoju ter jih postopno povečevati. Na področju izobraževanja so dejavnosti prednostno usmerjene na JV Evropo, sem pa šteje tudi skrb za Slovence, ki živijo v državah v razvoju.

Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo je bil ustanovljen junija 1999 na pobudo Nemčije, tedaj predsedujoče v EU. Zasnovan je bil kot proces, dolgoročna politična akcija mednarodne skupnosti, da se v JVE doseže stabilnost in vzpostavi pogoje za delovanje demokratičnih institucij in tržne ekonomije. Vanj je vključenih okrog 50 držav z več kontinentov, najpomembnejše mednarodne organizacije, finančne institucije in nevladne organizacije. Več na strani: http://www.stabilitypact.org

Na področju izobraževanja in mladine je bila vzpostavljena Delovna skupina za izobraževanje in mladino - "Razširjen Graški proces" s sedežem v Avstriji (Task Force Education and Youth - Enhanced Graz Process). Več na strani: http://www.see-educoop.net/graz_2003/index.htm

Oblikovala se je t.i. Pobuda za implementacijo izobraževalnih reform v JVE (Southeast European Education Reform Implementation Initiative – ERI-SEE),  katere cilj je zbližati reformne procese v regiji z evropskimi trendi in procesi, predvsem v luči približevanja EU (Education&Training 2010, Bruges proces, bolonjski proces) in doseči tesnejše sodelovanje med ministrstvi za šolstvo v regiji. Več na strani:

http://www.see-educoop.net/graz_2003/activities/erisee/frame_erisee.htm

Vzpostavljena je informacijska Mreža za sodelovanje v izobraževanju v Jugovzhodni Evropi - "South East Europe Education Cooperation Network" - projekt virtualne baze podatkov o izobraževalnih sistemih, raziskavah, ključnih dokumentih, ekspertih in institucijah na internetu, ki ga je razvil in vodil Center za študij edukacijskih strategij pri Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

V Paktu stabilnosti za JVE sodelujejo slovenske institucije  neposredno v projektih mednarodnih organizacij ali tujih institucij.  Ministrstvo za šolstvo in šport izvaja različne dejavnosti, praviloma v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami. Pri svojih dejavnostih upoštevamo dve načeli: na eni strani poskušamo zadovoljevati specifične potrebe v državah JV Evrope in po drugi strani želimo  pomagati pri vključevanju teh držav v procese, povezane s ključnimi vprašanji in temami v mednarodnem prostoru.

Ena izmed pomembnejših nalog ministrstva je skrb za koordinacijo mednarodnega sodelovanje na področju učenja in poučevanja tujih jezikov. To področje je v zadnjih letih izredno pridobilo na pomenu, saj se Evropa  zaveda, da je raznolikost kultur, vrednot, prepričanj in jezikov temelj našega sobivanja. V Evropski uniji je 20 uradnih jezikov, prav tako pa še 60 drugih govorjenih jezikov. Spoštovanje jezikovne drugačnosti je osrednja vrednota, na kateri temelji Evropska unija. Sposobnost razumeti tuji jezik in v njem komunicirati postaja dnevna praksa ljudi po celem svetu. Ocenjujejo namreč, da ta veščina pa ne ostaja več zgolj orodje za strpnejšo in bolj humano družbo, v katero se posameznik aktivno vključuje, je tudi eden izmed pomembnejših vzvodov za večjo konkurenčnost na ekonomskem področju.

Vse mednarodne skupnosti posvečajo velik pomen področju učenja in poučevanja tujih jezikov in s tem razvijanju večjezičnosti:

• Evropska unija

• Ján Figel od novembra 2005 opravlja funkcijo komisarja za področje izobraževanja, usposabljanja, kulturo in večjezičnost
  
• evropski jezikovni portal deluje od decembra 2005 in je dostopen tudi v slovenskem jeziku http://europa.eu.int/languages/sl/home.

•  Svet Evrope 
   

• Oddelek za jezikovno politiko
• Center za moderne jezike v Grazu  (povezava tudi na www.ecml.at).

•  Mednarodna organizacija frankofonije http://www.francophonie.org/
  

• med devetimi glavnimi področji delovanja je tudi področje: Francoščina in jeziki držav partneric
  
• Center za regionalno sodelovanje na področju učenja in poučevanja francoščine v Srednji in vzhodni Evropi je odprl svoja vrata maja 2005 v Sofiji v Bolgariji.
  Tudi v okviru dvostranskega sodelovanja ima sodelovanje na področju učenja in poučevanja tujih jezikov velik pomen, še posebej z državami: Avstrijo, Francijo, Italijo, Nemčijo, Španijo, Veliko Britanijo in Rusko federacijo. Skoraj vse te države imajo v Sloveniji svoje inštitute oz. njihove podružnice za sodelovanje na področju kulture in jezikovnega izobraževanja: 

• Aula Cervantes http://www.cervantes.es/seg_nivel/mundo/Aulas/Liubliana.htm
  
• Avstrijski inštitut 
  
• British Council
  
• Francoski inštitut Charles Nodier 
  
• Goethe-Institut  http://www.goethe.de/
  
• Italijanski inštitut  http://www.italcult.slo.it.tt/

V Službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve skupaj z Uradom za ravoj šolstva koordiniramo nekatere projekte in programe s področja učenja in poučevanja tujih jezikov, ki izhajajo iz bilateralnega sodelovanja in se vpenjajo v slovenski šolski prostor:

• Gostujoči tuji učitelji tujega jezika 
• Nemški programski učitelji
• Vzpodbujanje učenja in poučevanja francoščine v osnovni šoli

Glej tudi informacije o razvojnih projektih na področju tujih jezikov na strani: http://www.mss.gov.si/index.php?id=4936

GOSTUJOČI TUJI UČITELJI TUJEGA JEZIKA

Program temelji na več kot desetletnih izkušnjah, ki smo jih pridobili skozi projekt Asistenti pri pouku tujega jezika – od leta 1994/95 dalje. Prvim angleško govorečim asistentom so sledili asistenti za francoski, nemški, italijanski, španski in ruski jezik.

V šolskem letu 2007/08 je bilo ponovno potrjenih 21 slovenskih šol, ki naj bi sodelovale z gostujočimi učitelji. Ker vsa mesta še niso zasedena, objavljamo poziv zaniteresiranim tujim učiteljem, da se javijo šolam, kjer bi se želeli zaposliti.

Za pridobitev delovnega mesta mora izpolnjevati naslednje pogoje:
 
- rojeni govorec tujega jezika (angleški, nemški, francoski, španski, italijanski, ruski);

- univerzitetna pedagoška izobrazba ali druga ustrezna univerzitetna izobrazba;

- dokazilo o ustreznosti izobrazbe za poučevanje maternega jezika kot tuji jezik (lahko univerzitetna izobrazba te smeri ali dodatni certifikat);

- računalniška pismenost in dobro poznavanje uporabe IKT v razredu.

NEMŠKI PROGRAMSKI UČITELJI

Program, ki temelji na dvostranskem programu sodelovanja med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo, poteka od leta 1998. Cilj projekta je doprinos h kvaliteti in avtentičnosti pouka nemškega jezika na srednjih šolah v Republiki Sloveniji ter hkrati omogočanje dijakom opravljati nemško jezikovno diplomo II. stopnje.

V šolskem letu 2005/06 je na slovenskih gimnazijah zaposlenih 5 nemških programskih učiteljev: 3 v okviru evropskih oddelkov (na Gimnaziji Ptuj, Gimnaziji Kočevje, Gimnaziji Kamnik) ter še dva na Prvi gimnaziji Maribor in na II. gimnaziji Maribor. Njihovo zaposlitev v celoti financira Ministrstvo za šolstvo in šport.

VZPODBUJANJE UČENJA IN POUČEVANJA FRANCOŠČINE V OSNOVNI ŠOLI – VUPFOŠ

Projekt VUPFOŠ je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Francoskim inštitutom Charles Nodier v Ljubljani potekal od junija 2003 do avgusta 2005. Glavni cilji projekta so bili nuditi učiteljem francoščine v osnovni šoli čimveč strokovnega izobraževanja, jih opremiti z dodatnimi didaktičnimi gradivi in na splošno vzpodbuditi čimveč osnovnih šol, da ponudijo francoščino kot izbirni predmet. Rezultati dvoletnega projekta so:

• 5 seminarjev za učitelje FR v OŠ s francoskimi in slovenskimi strokovnjaki (+ 1 seminar 06)
• 3 strokovna srečanja za vse udeležence projekta
• nakup didaktičnih gradiv
• dvoletna naročnina na revijo Allons-y! za vse šole v projektu
• Priporočila za poučevanje FR kot ID v OŠ ter za prehajanje iz skupine FrID v skupino FrIP in obratno v tretjem triletju
• Seznam učbenikov in metod
• Izdelava didaktičnih gradiv
• Brošura za promocijo francoščine v OŠ
• Nastanek mreže šol (pod okriljem ZRSŠ)
• Obveščanje javnosti preko interneta ter ravnateljev z dopisi
• Obveščanje učiteljev FR v SŠ (v okviru ŠS)
  
  
  

REZULTATI glede na izhodiščno stanje (graf):

• 2002/03 – 2 šoli FR IP
  
• 2003/04 – 34 šol FR IP (695 učencev)
  
• 2004/05 – 63 šol FR IP (1378 učencev)
  
• 2005/06 – 85 šol FR IP (2047 učencev)
  
  

Na podlagi 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja Služba za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve že vrsto let namenja posebna sredstva za projektno delo šol z izrazitim mednarodnim sodelovanjem. V glavnem gre za manjše projekte, s katerimi šole ne morejo kandidirati na razpisih v okviru Evropske unije (Socrates, Leonardo da Vinci). Šole lahko pridobija sredstva na razpisu Skriti zaklad enkrat letno (http://www.mss.gov.si/index.php?id=6404).

Projekti mednarodnega sodelovanja, ki jih šola lahko prijavi na razpisu Skriti zakald, so enoletne projektne aktivnosti, ki se izvajajo na podlagi sklenjenih dvostranskih sporazumov ali programov sodelovanja, v okviru regionalnega povezovanja oziroma v okviru večstranskih organizacij, v katerih ima Slovenija članstvo, pridruženo članstvo ali status opazovalke: Svet Evrope, Frankofonija, UNESCO.

Projekti mednarodnega sodelovanja uveljavljajo evropsko in globalno dimenzijo, v okviru katere razvijajo vedenje in zavest o:

• geografski, kulturni in socialni raznolikosti Evrope in njenih naravnih, družbenih in gospodarskih značilnostih,
• političnih in socialnih strukturah v Evropi,  
• zgodovinskih silnicah, ki so izoblikovale Evropo, še zlasti glede na razvoj pojmov prava, države in svobode,
• evropski kulturni dediščini v vsej njeni hkratni enovitosti in raznolikosti, 
• večjezični in večkulturni naravi evropskega prostora,
• nalogah in delovanju organov Evropske unije in Sveta Evrope,
• izobraževanju za evropsko državljanstvo.

Oblike mednarodnega sodelovanja:

• šolske izmenjave na podlagi projektnega dela vezanega na kurikulum ali razvojni načrt šole;
  
• organizacija festivalov in drugih prireditev z mednarodno udeležbo;
  
• organizacija nacionalnega ali mednarodnega dogodka z zgoraj navedenimi dimenzijami;
  
• udeležba skupine učencev ali dijakov na mednarodnem festivalu ali drugi mednarodni prireditvi po predhodnem projektnem delu;
  
• projekti v podporo jezikovni in kulturni raznolikosti na šoli;
  
• drugi projekti z izrazito mednarodno dimenzijo .

Podrobnejše informacije dobite pri:

Bronki Straus

Tel.: 01 478 43 94

e-pošta: bronka.straus(at)gov.si

Ministrstvo za šolstvo in šport že okoli desetletje in pol sodeluje z mednarodno mrežo srednjih šol United World Colleges (www.uwc.org) (UWC). Še posebej aktivno je sodelovanje z UWC iz Devina pri Trstu. Centralna UWC pisarna v Londonu Sloveniji vsako leto dodeli povprečno 1-2 mesti v UWC v Devinu in navadno še eno mesto v enem izmed UWC po svetu.

Ministrstvo spomladi (navadno aprila) objavi razpis v dnevnem časopisju (Delo) in na spletni strani ministrstva, hkrati pa ga pošlje tudi na vse gimnazije v Republiki Sloveniji.

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 

• v tekočem šolskem letu vpis v drugi letnik programa gimnazije v R Sloveniji
  
• vsaj prav dober uspeh
  
• aktivno udejstvovanje v obštudijskih dejavnostih ter splošna aktivnost in razgledanost
  
• slovensko državljanstvo
  

Znanje angleškega jezika je zaželeno in potrebno ni pa pogoj!

Prijava mora vsebovati:

• lastnoročno napisano prošnjo
• izpis ocen v tekočem šolskem letu
• dokazila o obštudijskih dejavnostih 
• priporočila
  

Komisija navadno konec aprila povabi na razgovor vse kandidate in napravi izbor. Po dveletnem študiju dijaki opravijo mednarodno maturo.

Republika Slovenija je - na podlagi 5. člena Ustave RS, v katerem je navedeno, da Republika Slovenija "...skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino..." ter da lahko "...Slovenci brez slovenskega državljanstva uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti..." in da "...vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon..." ter na podlagi Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov RS (4. poglavje, III. Šolstvo in izobraževanje), ki jo je državni zbor RS sprejel 27.06.96, in Resolucije o odnosih s Slovenci po svetu (4.1. Ohranjanje slovenskega jezika in izobraževanje), ki jo je Državni zbor RS sprejel 23.01.02  - zadolžena, da skrbi za Slovence po svetu in v zamejstvu. Ministrstvo za šolstvo in šport RS (prej RKVITK) te naloge v šolstvu opravlja že od leta 1976, ko mu jih je poverila vlada.

• Zamejci
• Izseljenci
• Zdomci

ZAMEJCI

Delovanje Ministrstva za šolstvo in šport RS na področju zamejskega šolstva je na podlagi 

• Ustave RS in Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov RS ter 
   
• bilateralnih sporazumov, sklenjenih s sosednjimi državami:

• Sporazum o sodelovanju v izobraževanju, kulturi, znanosti in tehnologiji med vlado R Slovenije in vlado R Italije (2000) 
   
• Sporazum o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med R Slovenijo in R Madžarsko (1992) 
   
• Sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti med vlado R Slovenije in vlado R Avstrije (2001)

usmerjeno predvsem v nekaj večjih sklopov aktivnosti, in sicer: 

• izobraževanje pedagoških delavcev 
   

• specifični tradicionalni vsakoletni seminarji na podlagi meddržavnih dvostranskih sporazumov s sosednjimi državami, namenjeni izključno pedagoškim delavcem iz zamejstva; 
   
• dodatno specifično permanentno strokovno izobraževanje zaobjeto v »Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju«; 
   
• preostalo permanentno izobraževanje, zaobjeto v zgoraj navedenem katalogu, ki je sicer namenjeno pedagoškim delavcem iz R Slovenije. 
   
• strokovne poučne ekskurzije za učence in dijake

•  o strokovne poučne ekskurzije za vse stopnje osnovnega in srednjega šolstva ter maturantske ekskurzije. 
   
• vključevanje zamejskega šolstva v šolska tekmovanja in druge dejavnosti v Sloveniji 

• tekmovanje za Cankarjevo priznanje, Vegovo priznanje, dejavnosti CŠOD... 
   
• logistična podpora zamejskemu šolstvu 
   

• nabava učbenikov, strokovne literature, knjig, mladinskega tiska in učne opreme; 
   
• vključevanje v program računalniškega opismenjevanja; 
   
• priprava učnih gradiv. 
    
• štipendiranje kandidatov iz zamejstva na tečajih slovenskega jezika in strokovnem spopolnjevanju
  

IZSELJENCI

Ministrstvo za šolstvo in šport namenja slovenskim izseljencem in njihovim potomcem v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in v Urugvaju  v zadnjih letih vse večjo pozornost. Dodatno izobraževanje v slovenskem jeziku sicer poteka v okviru slovenskih društev ali katoliških misij in ministrstvo nima nobenega vpliva na organizacijo pouka, izbor učiteljev in na financiranje njihovega dela, temveč prispeva k učenju in ohranjanju slovenskega jezika in kulture drugače:

• v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja v Sloveniji strokovne seminarje za učitelje slovenskih šol v izseljenstvu,
  
• izbira, financira in izdaja učbenike za učenje slovenščine  in učbenike za spoznavanje kulturnih, zgodovinskih, zemljepisnih in drugih značilnosti Slovenije,
  
• organizira poletne šole slovenskega jezika v Sloveniji za otroke in mladino.
  

Pri teh dejavnostih omogočata strokovno podporo Zavod RS za šolstvo in Center za slovenščino  kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

ZDOMCI

Ministrstvo za šolstvo in šport organizira v sodelovanju s tujimi šolskimi oblastmi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za več kot 1000  učencev slovenske narodnosti v 16 evropskih državah (Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovin