Izobraževanje in usposabljanje je v veliki meri odločujoče  pri  reševanju socialno –ekonomskih in drugih  izzivov vsake družbe. Znanje pa ne predstavlja le ključni vzvod uspešnosti gospodarstva, ali »rasti in zaposlovanja«, kar si je kot temeljni cilj postavila Evropa s t. i. Lizbonsko strategijo, temveč daleč presega ozko utilitarne cilje in usodno sooblikuje  kulturno in socialno podstat narodov in družb.

Prav Lizbonska strategija pa je v Evropi tisto gonilo, ki je, v težnji postati » najbolj konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu«,  pomen vlaganj v znanje in ljudi,  še dodatno okrepilo.

Potrebno pa je že uvodoma poudariti, da je področje izobraževanja eno redkih, ki formalno ostaja v pristojnosti in seveda zato tudi toliko večje odgovornosti držav članic. Unija ima tu omejene pristojnosti in je njena ključna vloga, da »prispeva k razvoju kvalitete v izobraževanju s tem, da pospešuje in podpira sodelovanje med državami, hkrati pa v celoti upošteva odgovornost držav članic za učne vsebine, organizacijo izobraževalnih sistemov, prav tako pa tudi spoštuje njihove kulturne in jezikovne različnosti« (cit. Evropski sporazum).

Ob tem pa je zavedanje, da velik del ključnih izzivov tudi na področju izobraževanja presega nacionalne meje in da prost pretok ljudi in storitev nujno terja tudi prost pretok znanja, vsak dan večje. Tako smo tudi na področju izobraževanja priča vrsti procesov, ki kažejo potrebo po definiranju in zasledovanju nekaterih skupnih načel, ciljev ter mehanizmov v evropskem (ali celo širšem) prostoru. Prav ti skupno zastavljeni cilji in mehanizmi so nujni za vzpostavljanje  primerljivosti,  kompatibilnosti ter izgrajevanja tistih mednarodnih standardov na področju izobraževanja in usposabljanja, ki predstavljajo predpogoj za prost pretok »znanja in ljudi« in za delovanje v širših razvojnih procesih.

Slovenija uspešno sledi vsem ključnim trendom in se je tudi na področju izobraževanja uspela vključiti praktično v vse oblike mednarodnega sodelovanja; in to v celotni vertikali, tako na individualni, institucionalni ter vladni ravni. Vstop med polnopravne članice Evropske unije je ta proces še dodatno okrepil.