Kontaktna oseba:

Meta Brank

tel.: (01) 400 54 83

e-pošta: kadrisolstvo.mszs@gov.si

Pripravništvo (splošno)

Pripravništvo v vzgoji in izobraževanju ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja  in Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja 

V skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pripravništvo ni obvezno, vendar ga je na področju vzgoje in izobraževanja možno opravljati. Pripravnik je, kdor začne v vrtcu oziroma šoli prvič opravljati delo z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.
 
Pripravnik je strokovni delavec na pripravniškem mestu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, na katero ga razporedi ministrtsvo z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravnik je lahko tudi oseba, ki nima pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe, če ima ustrezno stopnjo in smer izobrazbe, vendar pa mora ta kandidat pred opravljanjem strokovnega izpita za področje vzgoje in izobraževanja pridobiti pedagoško-andragoška znanja po ustreznem javnoveljavnem študijskem programu izpopolnjevanja.
 
Pripravništvo se v vrtcu ali šoli opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi pripravnika za čas pripravništva za določen čas. V času pripravništva pripravniku pripada plača v višini 70% osnovne plače ter ustreznimi dodatki, ki pripadajo pripravniku, pokojninska premija in drugi prejemki kot so nadomestilo za prevoz, prehrano in regres za letni dopust, teče mu delovna doba, urejeno ima zdravstveno zavarovanje. Za pripravnika glede določitve trajanja letnega dopusta, pridobitve pravice do letnega dopusta oziroma pravice do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta veljajo enaka pravila kot sicer za zaposlene na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Čas, ko pripravnik izrablja letni dopust, ne podaljša dogovorjenega časa delovnega razmerja zaradi opravljanja pripravništva.
 
Pripravništvo se lahko opravlja tudi, ne da bi vrtec oziroma šola sklenila pogodbo o zaposlitvi – prostovoljno ali volontersko pripravništvo. Pravice in obveznosti pripravnika volonterja izhajajo iz pogodbe o volonterskem opravljanju pripravništva. Volonterski pripravnik si preko statusa, ki ga si uredi sam (status brezposelne osebe, podiplomskega študenta, zaposlenega izven vzgoje in izobraževanja…) uredi tudi zdravstveno zavarovanje. 
 
Volonterski pripravnik je strokovni delavec, njegova neposredna delovna obveznost pa se določi s programom pripravništva. Delovna obveznost volonterskega pripravnika ne sme presegati obveznosti, ki bi jo imel, če bi imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na pripravniškem mestu. Na podlagi programa pripravništva je potrebno delo organizirati, volonterske pripravnike pa na primeren način vpeljati v delo, posebej pri delu z mladimi je potrebno zagotoviti prostovoljcu mentorstvo in tudi siceršnjo osebnostno podporo. 
 
Volonterskemu pripravniku mora biti zagotovljeno tudi varstvo pri delu, delodajalec ga je dolžan zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja je možno opravljati na pripravniškem mestu ali kot volontersko pripravništvo.

V skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pripravništvo ni obvezen institut, temveč je idealen začetek kariere, ki začetniku omogoča, da z diplomo pridobljeno znanje postopoma aplicira v konkretno delovno okolje.

Namen pripravništva je usposobiti diplomante pedagoških študijskih programov, ki se prvič srečajo z delom v šoli za samostojno opravljanje dela, zato med naloge pripravnika sodi tudi samostojna priprava in izvedba najmanj 30 praktičnih nastopov v skupini oziroma oddelku, kjer opravlja delo mentor, kot tudi vključevanje pripravnika v neposredno vzgojno-izobraževalno delo, ki zajema samostojno delo, vendar pod vodstvom mentorja, pripravnik pa samostojno tudi pripravi in izvede preverjanje in ocenjevanje znanja. Naloge, ki jih pripravnik opravi samostojno obsegajo najmanj dve uri tedensko, vendar tako, da skupni obseg teh nalog ne presega polovice pripravniške dobe. Med opravljanjem pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem in opravljanjem volonterskega pripravništva ni vsebinskih razlik.

Trajanje pripravništva

Pripravništvo traja:

• za pripravnike s srednješolsko izobrazbo 6 mesecev,
• za pripravnike z višješolsko izobrazbo 8 mesecev,
• za pripravnike z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev.

Prekinitev pripravništva

Pripravništvo se lahko prekine pred iztekom pogodbe, če se pripravnik zaposli na prostem delovnem mestu na področju vzgoje in izobraževanja.

Podaljšanje pripravništva

Pripravništvo se lahko podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja več kot 20 delovnih dni (daljša bolniška odsotnost, porodniški dopust). Predlog za podaljšanje pripravništva pošlje kandidat na ministrstvo, pristojno za šolstvo, predlogu pa priloži fotokopijo bolniškega lista oziroma odločbo pristojnega Centra za socialno delo o upravičenosti do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka.

Skrajšanje pripravništva

V primeru posebno uspešnega dela pripravnika se lahko pripravništvo na predlog mentorja skrajša dolžina pripravniške dobe. O skrajšanju pripravništva odloča posebna komisija, ki jo za ta namen imenuje ravnatelj. Komisijo poleg ravnatelja sestavljata še mentor pripravnika in član pristojnega strokovnega aktiva vrtca ali šole. O skrajšanju pripravniške dobe odloči ravnatelj s sklepom.

Razpis pripravniških mest

Kandidata na pripravniško mestu na temelju prijave na razpis pripravniških mest v vrtcih oziroma razpis pripravniških mest v šolah, razporedi ministrstvo, pristojno za šolstvo.

Na razpis se prijavi kandidat, ki kandidira za opravljanje volonterskega pripravništva ali pripravništva na pripravniškem mestu. Kandidate ministrstvo izbira in razporeja na podlagi razpoložljivih pripravniških mest v vrtcih in šolah, če vrtec oziroma šola izpolnjujeta ostale pogoje za izvajanje pripravništva ter na podlagi meril objavljenih v razpisu.

Na razpis pripravniških mest se kandidati prijavijo na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za šolstvo, poleg pa priložijo dokazilo o izobrazbi, potrdilo fakultete oziroma visoke šole o opravljenih izpitih in izjavo, da iščejo prvo zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja ter morebitna druga dokazila, določena z razpisom.

Kandidati se prijavijo na razpis pripravniških mest v vrtcih oziroma šolah na prijavnici (doc) (pdf) , ki jo morajo predhodno potrditi v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki mu v primeru razporeditve omogoči opravljanje pripravništva.

V času pripravništva ima pripravnik mentorja, določi pa ga ravnatelj izmed strokovnih delavcev zaposlenih v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki opravljajo delo, za katero se pripravnik usposablja, in ima na področju vzgoje in izobraževanja pridobljen naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj tri leta naziv mentor. 
 
Mentor pripravi program pripravništva, ki temelji na aktivnostih, s katerimi pripravnik pod vodstvom mentorja in ravnatelja sprva spoznava načrtovanje, usklajevanje in izvedbo vzgojno-izobraževanega dela, postopoma prevzema določene samostojne naloge, se vključuje v neposredno vzgojno-izobraževalno delo in sodeluje pri načrtovanih projektih, v zadnji fazi pa samostojno pripravlja metodične in didaktične priprave praktičnih nastopov, jih neposredno izvaja, sestavi, preveri in oceni najmanj tri naloge za preizkus znanja, ustno preverja in ocenjuje znanje ter opravlja drugo vzgojno-izobraževalno delo:

•  sodelovanje s starši, učiteljskim zborom, svetovalno službo, knjižnico,
• priprava in organizacija strokovnih ekskurzij, tekmovanj, srečanj, razstav, predstavitev,
• mentorstvo učencem in dijakom pri raziskovalnih in projektnih nalogah.
   

Praktični nastop traja eno vzgojno oz. šolsko uro in ga opravlja pripravnik za vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja, učitelja in korepetitorja. Prisostvuje jim mentor, petim praktičnim nastopom pa tudi ravnatelj vrtca oz. šole, od tega obvezno zadnjim trem. Pripravnik dobi temo za praktični nastop pri mentorju najmanj tri dni pred nastopom. Praktične nastope ocenita mentor in ravnatelj vrtca oz. šole s skupno oceno ˝opravil˝ ali ˝ni opravil˝. Pripravnik, ki ne opravi uspešno praktičnih nastopov, jih lahko opravlja ponovno.

Po končanem pripravništvu, mentor v sodelovanju z ravnateljem, poroča o spremljavi pripravništva na predpisanem obrazcu (doc) (pdf), ki ga posreduje ministrstvu. Če ministrstvo kandidatu odobri pripravništvo, se za kandidata organizira pripravništvo v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki mu je potrdil prijavo.

V programu pripravništva se predvidi in zagotavlja tudi individualni študij ter usposabljanje po programu "Uvajanje strokovnih delavcev pripravnikov v pedagoško delo", ki ga izvaja Zavod RS za šolstvo in je kot predpisan program objavljen v Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za leto 2006/2007 , mentor pa pripravniku svetuje strokovno literaturo. Med pripravništvom se pripravnik pripravlja na opravljanje strokovnega izpita za področje vzgoje in izobraževanja.

Prijava štipendistov na pripravniško mesto

Štipendisti ministrstva, pristojnega za šolstvo prevzemajo obveznost opravljanja pripravništva s pogodbo o štipendiranju in na podlagi pravilnika, ki ureja štipendiranje na področju vzgoje in izobraževanja.

Štipendist ministrstva, pristojnega za šolstvo  je po pogodbi o štipendiranju dolžan ministrstvo obvestiti o zaključku študija. To stori z obrazcem STIPPRIP1 (rtf) (pdf) (ki ga mora s prilogami v roku 15 dni po zaključku študija vrniti na naslov: Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana s pripisom “za pedagoške štipendije”). Štipendisti morajo obrazec potrditi v vzgojono-izobraževalnem zavodu, kjer bodo opravljali pripravništvo.