• Evropska  agencija  za  razvoj  izobraževanja otrok s posebnimi  potrebami (doc)
  
  
• Lizbonska Deklaracija – Pogledi mladih na inkluzivno izobraževanje (doc)

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 54/00),

ki na konceptualni in sistemski ravni skupaj s področnimi zakoni, ureja vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, je Državni zbor sprejel 1. junija 2000, veljati pa je začel 1. julija istega leta.

Glavne značilnosti Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so:

• zakon predstavlja dopolnitev zakonov, ki v okviru svojih določil opredeljujejo vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami za celotno vertikalo, od vrtcev, osnovnega in splošnega srednjega izobraževanja, do poklicnega in strokovnega izobraževanja (ki vključuje tudi višje strokovno izobraževanje), na novo pa prinaša možnost zagotovitve ustreznih pripomočkov in opreme študentom s posebnimi potrebami,
  
• ureja predvsem usmerjanje v različne programe,
  
• opredeljuje možnost usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v različne programe vzgoje in izobraževanja in možnost prehajanja med programi,
  
• določa pripravo individualiziranega programa za vsakega otroka v skladu s programom, v katerega je otrok usmerjen,
  
• uvaja razvojno procesno usmerjanje, namesto dosedanjega enkratnega razvrščanja,
  
• omogoča aktivnejšo vlogo staršev in vzgojno-izobraževalnih zavodov v postopku usmerjanja,
  
• kot eno izmed skupin otrok, ki potrebujejo usmerjanje v skladu z zakonom, vključuje tudi otroke z izrazitimi učnimi težavami, ki se kažejo le na določenih področjih učenja (npr. pri branju in pisanju); ta skupina otrok je v zakonu opredeljena kot otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
  
• odpira možnost za osnovnošolsko izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na domu in vključevanje  v zasebne zavode na podlagi odločbe o usmeritvi, v skladu s pogoji za izvajanje in kriteriji za financiranje programov osnovnošolskega izobraževanja v zasebnem zavodu, ki jih bo natančneje določil podzakonski akt,
  
• približuje ureditev vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami rešitvam, ki jih poznajo razvite države Evrope; ne prinaša pa popolne integracije, ker se tovrstna rešitev tudi drugje ni izkazala kot ustrezna.

Dne 2.11.2006 je Državni zbor sprejel spremembe zakona o usmerjanju.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 118/06)

Zakon na novo ureja:

1. Postopek usmerjanja:

• postopek je v zakonu bolj jasno urejen,
  
• Zavod Republike Slovenije za šolstvo je določen za organizacijsko in vsebinsko vodenje postopkov usmerjanja na prvi stopnji in za imenovanje in sestavo komisij na prvi stopnji,
  
• uvede se razlikovanje med zahtevo za uvedbo postopka ter predlogom za uvedbo postopka,
  
• jasno določa, da je potrebno pri spremembi ravni izobraževanja vložiti novo zahtevo za usmerjanje,
  
• zakon ne določa več obveznega preverjanja ustreznosti usmeritve in je le-to vezano na spremembo uspešnosti otroka v vzgojno-izobraževalnem procesu,
  
• omogoča spremembo odločbe le v delu, ki določa vključitev v vrtec, šolo ali zavod (npr. v primeru spremembe bivališča),
  
• določa daljši, šestmesečni rok za izdajo odločbe o usmeritvi.

2. Komisije za usmerjanje:

• zmanjšano je število stalnih članov komisije s šest na tri (defektolog, psiholog, zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine), pri tem ostaja možnost širitve članov komisije kot tudi sodelovanje učiteljev, vzgojiteljev in socialnih delavcev,
  
• v postopku je poudarek na odločanju na podlagi obstoječe dokumentacije. V postopku usmerjanja je pomemben  razgovor z vlagateljem, po potrebi tudi z otrokom, možen pa je tudi pregled otroka,
  
• strokovno dokumentacijo bo pridobil Zavod RS za šolstvo, lahko jo bo predložil tudi vlagatelj,
  
• strokovno dokumentacijo, ki je Zavod RS za šolstvo ne bo mogel pridobiti po uradni dolžnosti, bo moral pridobiti vlagatelj sam.

3. Varstvo osebnih podatkov:

• poleg Zavoda RS za šolstvo določa zakon tudi ministrstvo, pristojno  za šolstvo, kot  organ, ki je pooblaščen za vodenje zbirk podatkov o otrocih s posebnimi potrebami,
  
• Zavod RS za šolstvo mora omogočiti ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za potrebe odločanja v postopkih usmerjanja oziroma opravljanje strokovnega nadzora nad njegovim delom, vpogled v zbirko podatkov.

4. Kazenske določbe:

• Zakon določa nadzor nad izvajanjem določb zakona s strani inšpektorja, pristojnega za šolstvo, določa tudi globe za prekrške, ki jih storijo starši, vrtci, šole oziroma zavodi in odgovorne osebe vrtcev, šol oziroma zavodov.

V skladu z določili Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so bili sprejeti naslednji podzakonski predpisi:

Pravilnik  o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 54/03, 93/04, 97/05, 25/06)

Pravilnik določa usmerjanje posameznih skupin otrok s posebnimi potrebami v posamezne programe vzgoje in izobraževanja, določa sestavo, imenovanje in razreševanje članov komisij prve in druge stopnje.  

Priloge k pravilniku so:

- Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami
- obrazec za strokovno mnenje
- obrazec Mnenje o izobraževanju na domu

Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Ur. l. RS, št. 61/04)

Pravilnik določa podrobnejše pogoje za izvajanje in financiranje programov osnovnošolskega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami na domu v primerih, ko komisija za usmerjanje na željo staršev  preveri pogoje in nato usmeri otroka v tovrstno izobraževanje.  Pri tem gre za izvajanje določenega programa na domu in ne le za nudenje pomoči otroku v času bolezni.  V omenjeni program se  vključijo otroci, ki zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ne morejo prisostvovati pouku ali pa tisti, ki v izobraževanju na domu zaradi individualiziranega pristopa lažje dosegajo cilje oziroma standarde znanja.

Za izvedbo izobraževanja so starši dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za poučevanje in učenje. Ti pogoji so zagotovljeni, če je v skladu z zakonom zagotovljen izvajalec, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami,  oprema in  didaktični material, potreben za doseganje ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti.

Sredstva za izobraževanje na domu se zagotavljajo iz državnega proračuna, višino sredstev za vsako posamezno šolsko leto določi minister.
Pri določanju višine sredstev se v skladu s pravilnikom upoštevajo tako sredstva, ki se zagotavljajo osnovnim šolam iz državnega proračuna, kot tudi sredstva, ki se zagotavljajo iz proračuna matične lokalne skupnosti za materialne stroške.

Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami  (Ur. l. RS, št. 25/06, 60/06, 8/08)

Pravilnik opredeljuje obseg, način in pogoje za izvajanje dodatne strokovne in fizične pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, usmerjenimi v programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvajajo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah.

Dodatna strokovna pomoč zajema dejavnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj in učno pomoč. Izvaja se v obsegu in na način, ki ga za vsakega posameznega otroka glede na njegove potrebe določi komisija za usmerjanje.

Fizična pomoč je namenjena težje in težko gibalno oviranim otrokom in mladostnikom, glede na potrebe otroka je fizična pomoč stalna ali občasna.

Z določili Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je bil usklajen tudi Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami:

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 23/07, 8/08)

Pravilnik določa sedež komisij prve in druge stopnje, imenovanje in razreševanje članov komisij ter naloge komisije prve in druge stopnje, določa tudi strokovno dokumentacijo o otroku, točkovni sistem za plačilo predsednikov in članov komisije za usmerjanje prve in druge stopnje ter potrebne obrazce.

Pravilnik zajema nekatere vsebinske spremembe in spremembe v postopku usmerjanja.

Določa, da se v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izjemoma usmeri tudi otroke z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. V prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom se ne usmeri otrok z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, se pa otrokom, ki so že vključeni v ta program, ob preverjanju ustreznosti usmeritve ta usmeritev lahko potrdi.

Komisije prve stopnje delujejo pri Zavodu RS za šolstvo in imajo sedeže pri območnih enotah Zavoda, komisija druge stopnje deluje pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo.

Komisije za usmerjanje delujejo v senatih, predsednika in člane senate določi predsednik komisije glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje otroka. Senat deluje v sestavi treh članov; defektolog, psiholog in zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine, lahko deluje tudi v širši sestavi, če je to potrebno. V postopku usmerjanja otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v senatu sodelujejo tudi predstavniki pristojnega centra za socialno delo. V senatu lahko sodeluje vzgojitelj ali učitelj, ki izvaja vzgojno-izobraževalno delo z otrokom.

Senat pripravi strokovno mnenje na podlagi strokovne dokumentacije, poročil šole, vrtca ali zavoda, mnenja vrtca, šole, zavoda o izpolnjevanju pogojev za izvajanje programa, po potrebi tudi razgovora z vlagateljem oziroma otrokom in pregleda otroka.  Rok za izdelavo strokovnega mnenja je 90 dni od dneva, ko Zavod za šolstvo prejme obvezno dokumentacijo, ki je določena z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Sestavni del pravilnika so naslednji obrazci:
- Strokovno mnenje,
- Zahteva za začetek postopka usmerjanja,
- Predlog za začetek postopka usmerjanja,
- Poročilo o otroku
 

V pripravi je še Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v zasebnem zavodu.